Območje severnega dela Malija je po vojaškem udaru marca letos sprva zavzela etična skupina puščavskih Tuaregov, ki pa so jih kmalu nadvladali radikalni islamisti, ki so uvedli verski teror.

V svoje vrste novačijo 12 let stare otroke, izvajajo javne usmrtitve, zatirajo, posiljujejo in nasilno poročajo ženske. Med drugim so prepovedali poslušanje moderne glasbe, prav tako pa uničujejo lokale, ki točijo alkohol.

Po poročanju Independenta so puščavska območja na severu države spremenili v enklavo za Al Kaidine borce in druge džihadiste. Ljudem so odvzeli temeljne svoboščine, več sto let stara čudovita svetišča, ki so bila na Unescovem seznamu svetovne dediščine, pa so uničili.
Prepovedane so vse kulturne prakse, ki veljajo za "neislamske", otrokom so odrekli izobraževanje, bolni in stari pa umirajo, ker je večina zdravnikov iz države pobegnila, klinike pa so islamisti izropali.

Vojaki večinoma iz držav zahodne Afrike
Resolucija Varnostnega sveta ZN-a ustanavlja Mednarodno podporo misijo v Maliju (Afisma), vendar z veliko zvezdico v opomniku. Za zdaj se še ne ve, koliko enot bo imela misija, niti katere države bodo prispevale svoje vojake. Najverjetneje bodo to države zahodne Afrike, ki so v okviru Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (Ecowas) k vzpostavitvi take misije že pozivale v preteklosti. Misijo je podprla tudi Afriška unija.

A še pred vojaškim posredovanjem bodo morali vojaki na urjenje za puščavsko bojevanje. Po besedah generalnega podsekretarja ZN-a za mirovne operacije Herve Ladsous pa naj bi prišlo do vojaškega posredovanja šele prihodnje leto septembra ali oktobra.

Zahteva po volitvah
Resolucija namreč zahteva, da v Maliju pride najprej do političnega napredka za povrnitev ustavnega reda, kar so vojaške oblasti pred dnevi zapletle z aretacijo premierja. Varnostni svet obsoja vpletanje varnostnih sil v delo tranzicijskih oblasti in zahteva vrnitev demokracije z volitvami prihodnje leto aprila. V nasprotnem primeru bodo uvedene sankcije proti vsem, ki ovirajo pot do ureditve razmer.