"Še vedno nismo tam. Še vedno so ljudje, vasi in mesta, ki ne dobivajo nikakršne pomoči, saj na terenu preprosto nimamo dovolj osebja," je dejal.

"Ogromna težava je tudi pomanjkanje ležišč," je dodal in izrazil upanje, da bo ob morebitnem zmanjšanju okuženih, ostalo več razpoložljivih ležišč. Le tako bi lahko ZN dosegel cilj in do konca letošnjega leta v najbolj ogroženih državah v Afriki za okužene zagotovili 70 odstokov ležišč ter izvedel prav toliko varnih pokopov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je, recimo, v liberijski prestolnici Monrovia načrtovala 4.707 ležišč za obolele, a so jih zaradi pomanjkanja ustreznega osebja uporabili le 22 odstotkov.

V preteklem tednu se je število smrtnih žrtev v Liberiji nekoliko znižalo, v Gvineji je stanje stabilno, v Sierri Leone pa se stanje še naprej poslabšuje. Banbury zato ne upa napovedati, ali se stanje resnično umirja. Do zdaj je za virusom hemoragične mrzlice umrlo 4.818 ljudi.

Obama zaprosil kongres za milijardo dolarjev
Na terenu z medicinskim osebjem pomagajo ZDA, Kitajska in Kuba. Velika Britanija je nedavno v Sierri Leone odprla nov center. Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo prosil kongres za odobritev 6,2 milijarde dolarjev izredne porabe za boj proti eboli v zahodni Afriki.

Od skupne vsote bo 2,4 milijarde dobilo ameriško ministrstvo za zdravstvo, dve milijardi bosta šli Agenciji za mednarodni razvoj (USAID), 1,5 milijarde pa bo v rezervi, če se na primer stanje v tujini poslabša oziroma za domače potrebe - ZDA nameravajo odpreti 50 centrov za zdravljenje bolnikov z ebolo in poostriti nadzor nad potniki iz držav z ebolo. Okoli 240 milijard dolarjev pa bo namenjenih tudi za pospešitev razvoja cepiva proti eboli in zdravil, za pomoč tujim državam pri odkrivanju in odgovoru na primere ebole ter utrditvi ameriškega zdravstvenega sistema proti eboli.

Medtem je tudi Evropska unija (EU) naznanila, da želi s 350 milijoni evrov pospešiti raziskave za razvoj cepiva proti eboli. Sredstva bodo namenili pobudam za inovativna zdravila, kot je Inovativna medicinska iniciativa (IMI), javno-zasebni projekt, ki ga podpira Evropska komisija in farmacevtska industrija. EU je sicer v boju proti eboli za obdobje 2014 in 2024 za projekte IMI-ja namenil 3,3 milijarde evrov.

Cepivo sta do faze, da že opravljajo testiranja, razvili svetovni farmacevtski podjetji GlaxoSmithKline in NewLink Genetics. V testni fazi je še pet cepiv različnih podjetij, Johnson & Johnson bo testno obdobje začel januarja naslednje leto.

Zdravljeno špansko medicinsko sestro odpustili iz bolnišnice
Medtem pa prihajajo dobre novice iz Španije. Medicinsko sestro, ki je bila prva oseba, ki se je okužila zunaj Afrike, so odpustili iz madridske bolnišnice, saj zadnji krvni testi niso pokazali sledi ebole. "Počutim se še nekoliko šibko," je dejala 44-letnica.

Teresa Romero je bila del ekipe v madridski bolnišnici Carlosa III., ki je skrbela za dva španska misijonarja, ki sta se okužila v Afriki, nato pa avgusta in septembra umrla v Španiji. Pri medicinski sestri so okužbo z ebolo ugotovili 6. oktobra. Bila je prva, ki se je z virusom okužila zunaj Afrike, kjer je zaradi ebole umrlo že skoraj 5000 ljudi.

Ebolo premagal okuženi v Nemčiji
Virus pa je premagal tudi ugandski zdravnik, ki se je z ebolo okužil pri pomoči okuženim v Sierri Leone in so ga pred dobrim mesecem začeli zdraviti v Frankfurtu v Nemčiji. Kljub temu bo še nekaj časa ostal v izolaciji, da si bo lahko popolnoma opomogel, so pojasnili v univerzitetnem kliničnem centru Frankfurt. Okužil se je, ko je bil v okviru italijanske humanitarne organizacije v Sierri Leone, v Frankfurt pa so ga na zdravljenje pripeljali 3. oktobra.

Do ozdravitve je bil celo v smrtni nevarnosti. Začeli so mu odpovedovati organi, potreboval je tudi pomoč pri dihanju. Še pred desetimi dnevi ni bilo mogoče vedeti, ali bo preživel. Zdaj lahko samostojno hodi, normalno je in nima bolečin. V zadnjih dneh je zanj skrbelo skupno 30 zdravnikov in 60 zdravstvenih tehnikov, zdravljenje pa je stalo približno milijon evrov.