Manning je na sojenju priznal, da je spletni strani WikiLeaks predal skoraj 700.000 dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter diplomatske depeše State Departmenta.

25-letni Manning je v svojo obrambo povedal, da se je za posredovanje zaupnih dokumentov odločil, ker je hotel, da Američani vidijo, kaj vse se počne v njihovem imenu.

Tožilstvo ga je po drugi strani označilo za arogantnega in brezobzirnega egoista, ki je v želji po slavi izdal državo.

Posredovanje dokumentov velja za največje razkritje zaupnih dokumentov ameriške vlade v zgodovini.

Če bi sodišče odločilo, da je kriv pomoči sovražniku, bi bil lahko obsojen na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta.

Kriv vohunjenja
Proti nekdanjemu vojaškemu obveščevalcu v Iraku je tožilstvo vložilo obtožnico v 21 točkah in razen ene - pomoči sovražniku, je sodišče odločilo, da je kriv, za kar mu grozi 136 let zapora.

Med drugim je v petih točkah kriv vohunjenja. Sodišče ga je spoznalo za krivega nezakonitega posedovanja, kraje in izdaje državnih skrivnosti. V eni točki je kriv kršenja pravil uporabe svojega računalnika, ki je bil sicer v lasti ameriške vlade, medtem ko je služil v Iraku.

Manning je med drugim javnosti posredoval videoposnetek napada ameriškega bojnega helikopterja apache v Iraku, v katerem je bilo leta 2007 ubitih več ljudi, med drugim fotograf agencije Reuters.

Od množice razkritih dokumentov jih je bilo 470.000 poročil z bojišč v Afganistanu in Iraku ter 250.000 depeš med Washingtonom in ameriškimi veleposlaništvi po svetu.

Ameriška vojaška sodnica, polkovnica Denise Lind, bo izrek kazni začela v sredo.

Manninga je bil aretiran maja leta 2010 v Iraku in je nato nekaj tednov preživel v zaporu v ameriškem oporišču v Kuvajtu, preden so ga prepeljali v ZDA.

Pred vojaškim sodiščem v oporišču Fort Meade pri Washingtonu, kjer je potekalo sojenje, se je pred odločitvijo o Manningovi krivdi zbralo okoli 30 njegovih podpornikov.