Marina Le Pen: 'Stranki bom dala ženski, antimačistični obraz.' Foto: EPA
Marina Le Pen: 'Stranki bom dala ženski, antimačistični obraz.' Foto: EPA
Le Penova zna z mediji bolje kot njen oče. Foto: EPA
Alessandra Mussolini je na čelu neofašistov v Italiji. Foto: EPA

Izide glasovanja bodo po poročanju BBC-ja sicer uradno razglasili šele v nedeljo, a viri iz stranke pravijo, da si je Le Penova zagotovila okoli dve tretjini glasov članov. 42-letna plavolasa odvetnica in zastopnica v Evropskem parlamentu, ki je imela vso očetovo podporo, je z lahkoto premagala svojega tekmeca Bruna Gollnischa. Marine Le Pen je v očetovo stranko vstopila še kot 18-letnica, kot sama pravi, "v politiko je bila rojena".

Le Pen se umika, potem ko je to ultranacionalistično stranko, ki jo je sam ustanovil, vodil skoraj 40 let. Le Pen je zunaj Francije zaslovel leta 2002, ko se je uvrstil v drugi krog predsedniških volitev, kjer ga je nato porazil takratni aktualni predsednik Jacques Chirac.
Prav takrat je francoska javnost njegovo hčerko prvič opazila. "Takrat sem se nekajkrat pojavila v medijih in predstavljala nek drug obraz stranke. Mlada ženska, ki je v nasprotju s karikirano javno podobo stranke: mačistična stranka, precej nepopustljiva stranka, s člani, ki ne prihajajo nujno iz mlajše generacije," se spominja v intervjuju za AP. "Počasi, sem si pridobila pomembnost znotraj Nacionalne fronte."
Manj šokantne retorike
Od Nacionalne fronte (FN), ki slovi po svojem ostrem protiimigracijskem stališču, se druge francoske stranke ograjujejo. A Le Penova je dejala, da si želi prekiniti ksenofobično, protiislamsko podobo stranke in je trdno prepričana, da lahko postane stranka FN del vodilne politike. Le Penova je medijsko precej bolj ozaveščena kot njen oče, kar tudi s pridom izkorišča. V medijih se pogosto pojavlja in se izogiba šokantne rasistične in protisemitske retorike, ki se je je posluževal njen oče, ko je, denimo, trdil, da je holokavst "samo zgodovinski detajl".
Analitiki menijo, da je njena strategija jasna: distancirati se od rasističnega diskurza očeta, a ob tem zadržati kritičnost do muslimanske imigracije, tako da se jo zapakira v embalažo zaščite pred ogrožanjem francoskih tradicionalnih vrednot. Ob tem ji včasih še vedno uide kakšna kontroverzna izjava kot, denimo, tista, ko je decembra molitev muslimanov na francoskih ulicah pred prenatrpanimi džamijami primerjala z nacistično okupacijo.
Sodeč po nedavni anketi, bi se stranka FN lahko uvrstila na tretje mesto predsedniških volitev leta 2012, saj se kar 22 odstotkov Francozov strinja z večino idej FN-ja, za Le Penovo za predsednico pa bi jih glasovalo 17 odstotkov.
Od Danske do Italije
Marine Le Pen sicer še zdaleč ni edina ženska na čelu evropske desnice. Širšo pozornost javnosti so si tako prislužile zlasti tri dame:
- Pia Kjaersgaard: Skrajno desničarska Danska narodna stranka, ki ji predseduje Kjaersgaardova, je trenutno tretja najmočnejša v državi.
- Alessandra Mussolini: Vnukinja italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, igralka in fotomodel, se s politiko ukvarja od leta 1992, ko je postala parlamentarna zastopnica neofašistične stranke.
- Barbara Rosenkranz: Političarka iz desničarske Svobodnjaške stranke Avstrije je kandidirala na predsedniških volitvah leta 2010, na katerih se je uvrstila na drugo mesto.