Kralj naj bi še naprej ostal poglavar države in vojske ter verski vodja, medtem ko bo vodenje vlade v svoje roke prevzel premier, ki naj bi ga izbrali iz vrst največje stranke v parlamentu. Parlament bi s spremembami dobil več pristojnosti, prvič v zgodovini Maroka pa bi poleg arabščine uradni jezik postala berberščina, ki jo govori dobrih osem izmed 31 milijonov prebivalcev Maroka. To bo prvi ustavni referendum v 12-letni vladavini Mohameda VI.

Spremembe so premajhne
V gibanju 20. februar, ki je v Maroku organiziralo protirežimske proteste, so mnenja, da kraljev predlog ne pomeni vzpostavitve polne ustavne monarhije, zato volivce pozivajo, naj referendum bojkotirajo, za nedeljo pa so že napovedali nov protest. "Zavračamo takšno ponudbo, saj bi bil po njej še vedno na igrišču le en igralec," so dejali.

Zelo verjetno bo referendum uspel
Po drugi strani so predlagane reforme pozdravili v tujini, zlasti v Evropski uniji. Naj reforme podprejo, so Maročane pozvale tudi tri največje politične stranke v državi.

Strokovnjaki sicer ne dvomijo, da bodo volivci glasovali za predlagane reforme, saj v kratki referendumski kampanji nasprotnikov skorajda ni bilo slišati, je pa vprašanje, koliko ljudi bo sploh oddalo svoj glas.

Protesti, ki so v zadnjih mesecih zajeli arabski svet, Maroka niso preskočili. V tej državi so prvi nemiri izbruhnili februarja, vendar sta bili obe strani dokaj zadržani, tako da se niso razvili v nasilje kot v nekaterih drugih državah v regiji.

Majhni, a pomembni koraki
47-letni Mohamed VI. je že ob prevzemu oblasti leta 1999 - takrat je nasledil pokojnega očeta, kralja Hasana II. - napovedal modernizacijo države. V zadnjem desetletju so v Maroku veliko vlagali v gradnjo infrastrukture, leta 2004 pa je bil sprejet družinski zakonik, ki je zagotovil več pravic ženskam.