Zunanji ministri zavezništva so se zbrali na zasedanju v Bruslju in se po dolgotrajni razpravi le odločili za ponoven zagon formalnih odnosov z Rusijo, čemur je najostreje nasprotovala Litva, ki se je zavzemala za preložitev te odločitve do vrha zavezništva v začetku aprila. Rusija je takoj pozdravila to odločitev Nata.

Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je odločitev Nata označil za pozitivno, a je obžaloval, da bodo uradne odnose obnovili šele po aprilskem vrhu zavezništva. "Rusiji se ne mudi glede Afganistana, vendar se mudi Natu in presenečeni smo, da se je začetek dela prestavil še za en mesec," je dejal.

Nato si želi in potrebuje pomoč Rusije pri stabilizaciji nemirnega Afganistana, ki se sooča z naraščanjem nasilja talibanskih upornikov in politične nestabilnosti v pričakovanju predsedniških volitev. Za Nato je Rusija pomembna predvsem kot tranzitna pot za oskrbovanje koalicijskih sil v Afganistanu.

"Rusija bi morala spremeniti svoje stališče"
Generalni sekretar Nata Jaap Hoop de Scheffer je dejal, da je Rusija svetovni igralec in ni opcije, da je ne bi vključili v pogovore, a je pri tem opozoril, da še vedno obstajajo razlike z Moskvo, ki jo je pozval, naj izpolni svoje obveze do Gruzije, kjer Natu povzroča skrbi naraščanje ruske vojaške prisotnosti.

"Ne pozabimo, da imamo številna področja, kjer obstajajo temeljne razlike v stališčih in mislimo, da bi morala Rusija resnično spremeniti svoj položaj," je dejal de Hoop Scheffer.

Prvič se je zasedanja Nata udeležila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in pozvala k novemu začetku v odnosih z Rusijo, ob tem pa jasno poudarila, da bi morala biti vrata zavezništva odprta za nekdanje sovjetske republike, kot sta Gruzija in Ukrajina, čemur pa Rusija odločno nasprotuje.

Slovenija se bo potrudila za ratifikacijo
Zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister, ki je obljubil, da bo slovenska vlada napravila vse za pravočasno ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato. Samuel Žbogar je svojim kolegom zatrdil, da bo Slovenija naredila vse, kar je politično in pravno mogoče, da bi pravočasno končala postopek za ratifikacijo hrvaškega vstopa v zavezništvo, da bi lahko naša južna soseda skupaj z Albanijo kot polnopravna članica sodelovala na vrhu aprila.

Ob robu zasedanja ministrov je Žbogar pojasnil, da je v razpravi o širitvi zavezništva samo ena država izrazila željo, da bi bili vsi postopki ratifikacij sklenjeni čim prej, pri čemer ni posebej omenjala držav, ki tega še niso opravile, ampak je predvsem izrazila željo, naj se ratifikacije čim prej sklenejo.

Žbogar se je na kratko srečal tudi s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem, ki mu je zagotovil, da si slovenska vlada je in si bo še naprej prizadevala, da bo postopek ratifikacije končan do vrha aprila.

G. V.