Namestitev sistema iskander bi še dodatno oborožila kaliningrajsko oblast, ki že zdaj velja za eno najbolj oboroženih ruskih ozemelj, saj je središče baltske flote, letalsko in letalsko-pomorsko oporišče. Foto: EPA
Namestitev sistema iskander bi še dodatno oborožila kaliningrajsko oblast, ki že zdaj velja za eno najbolj oboroženih ruskih ozemelj, saj je središče baltske flote, letalsko in letalsko-pomorsko oporišče. Foto: EPA
Grožnje iz Moskve

Rusija bo izstrelke z dolgim dometom, zmožne predreti ameriški protiraketni ščit v Evropi, oborožila z vojnimi konicami, da bi nevtralizirala evropske komponente ameriške protiraketne obrambe, ter utegne poslati dodatne vojake v vzhodne in južne pokrajine, je v televizijskem nagovoru še napovedal ruski predsednik.

Raketni sistem iskander naj bi Rusija namestila v svojo eksklavo Kaliningrad med Poljsko in Litvo. Sistem iskander lahko zadene cilje, oddaljene od 280 do 500 kilometrov.

Ruski izstop iz Starta?
Medvedjev je potožil, da pogovori o sodelovanju z ZDA in zvezo Nato o evropski protiraketni obrambi niso prinesli dogovora, in orisal odgovor na ameriški načrt, da do leta 2020 v Evropi namesti dele svojega protiraketnega ščita. Med drugim je opozoril, da bo Rusija izstopila iz sporazuma Start, ki sta ga Medvedjev in predsednik ZDA Barack Obama podpisala aprila 2010, ameriški senat pa ga je ratificiral decembra lani.

Obama je dogovor označil za najpomembnejšega v zadnjih dveh desetletjih. Če bo Rusija izpolnila svojo grožnjo, da izstopi iz sporazuma, bi to pomenilo velik udarec odnosom med velesilama.

Washington trdi, da je protiraketni ščit potreben zaradi morebitnih groženj držav, kot je Iran, Moskva pa se boji, da bi lahko oslabil moč jedrskega arzenala, na katerega se za svojo varnost zanaša Rusija. Tskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Tommy Vietor je ponovil, da ZDA ne bodo spreminjale svojih načrtov glede namestitve Natovega protiraketnega ščita na vzhodu Evrope. Dodal je, da so predstavnikom Moskve po različnih kanalih večkrat pojasnili, da ščit ni in ne more predstavljati grožnje Rusiji. ZDA so, kot je dejal, še naprej zavezane sodelovanju z Rusijo, a svojih načrtov v Evropi ne bodo spreminjale.

Moskva nezadovoljna z ameriškimi načrti
V času predsedovanja Georgea Busha so ZDA nameravale dele ščita postaviti na ozemlje Poljske in Češke, ko pa je oblast prevzel Obama, so te ambicije opustili, a Rusija ni prepričana, da spremenjeni ameriški načrt ne bo ogrožal njenih interesov. Sporazum o nameščanju komponent protiraketnega ščita sta doslej z ZDA podpisali Romunija in Poljska.

Opozorilo Medvedjeva sledi torkovi napovedi ZDA, da utegnejo z Rusijo prenehati deliti informacije o nejedrskih oboroženih silah v Evropi. Omenjene informacije so z Moskvo delili v skladu s pogodbo o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Rusija je spoštovanje pogodbe zamrznila leta 2007, ZDA pa so še naprej delile podatke, medtem ko so potekala pogajanja o protiraketni obrambi.

Ostre besede o protiraketnem ščitu je Medvedjev izrekel že večkrat in naj bi bile namenjene predvsem domači javnosti. Tako naj bi bilo tudi tokrat, ko v Rusiji že poteka predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami 4. decembra.

Grožnje iz Moskve