Mormonski misijonarji vodijo ture po Deseretu (izraz, ki se v Knjigi mormonov uporablja za čebelnjak, op. a.), enem največjih rančev v ZDA, kjer se vam pogled razteza na obdelana polja, pomarančevce in pasoča se goveda. 40.000 glav govedi, če smo natančni, in na tone pomaranč, ki jih ranč večinoma prodaja Tropicani, multinacionalki sadnih sokov.

A zdaj imajo mormoni ambiciozne, daljnosežne načrte večji del zemljišča pozidati v mesto, v katerem naj bi do leta 2080 živelo do pol milijona ljudi. Pristojne okrožne komisije so načrtu - najobsežnejšemu v zgodovini Floride - dale zeleno luč že leta 2015, kot poudarjajo na Deseretu, pa se še nekaj desetletij ne bo gradilo, da pa je dolgoročni načrt nujno potreben zaradi neizogibne urbane rasti na tem območju.

Mormonske cerkve kot investitorja ne zanima naslednje četrtstoletje, ampak gleda od 50 do 100 let v prihodnost, kar je prav poseben unikum. "Razmišljamo v smislu nekaj generacij," navajajo tudi v načrtih za urbanizacijo Desereta, ki so, razumljivo, pritegnili veliko pozornosti - in kritik.

Ogrožena divjina
Projekt "polno delujočega mesta", v katerem je predvideno vse od univerze do vrtoglavo visokih hotelov, naj bi tako močno posegel v že tako ogrožene naravne habitate in pomembne vire, kot je vodni. "To ni značilna stanovanjska gradnja. Gre za celotno floridsko regijo in za še zadnjo divjino v zvezni državi," za Guardian opozarja krajinska arhitektka Karina Veaudry, članica floridskega združenja za domorodne rastline. Kot poudarja Veaudryjeva, gre za načrt neprecedenčnih razsežnosti: "Ta projekt ekološko vpliva na celotno Florido."

Okoljevarstvene skupine že leta protestirajo proti tvegani gradnji na ekološko tako dragoceni zemlji in na enem redkih območij na Floridi, ki jih še ni požrl povsem nenadzorovani urbani razvoj, čeprav so nekateri okoljevarstveniki zdaj protest opustili, ko so sklenili, da je vseeno manj škode, če se rast prebivalstva usmeri na vzhod Floride, namesto na jug, kjer bi pozidava ogrozila močvirje Everglades, navaja CBS.

Veaudryjeva prizadevanja okoljevarstvenikov v primeru Desereta primerja z bojem Davida proti Goljatu, pri čemer je v tem primeru Goljat nepremičninski mormonski imperij. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, kot je uradni naziv mormonske cerkve, namreč prek svojih specifičnih zamisli o načrtovanju mest že dolgo vpliva na urbani razvoj v ZDA.

V 30. letih 19. stoletja je ustanovitelj cerkve Joseph Smith predstavil svojo vizijo kompaktnih, samozadostnih agrarnih mest. Čeprav so bila taka mesta takrat še utopična, pa njegova vizija velja za nekakšno predhodnico pametnega urbanizma.

O poslih so molčeči
Načrti za pozidavo Deseret Ranches so osvetlili tudi drugo stran vpliva mormonske Cerkve: njenih naložb v zemljišča in nepremičnine. Danes ima cerkev v lasti zemljišča in nepremičnine po ZDA prek mreže podružnic, a o svojih poslovnih dejavnostih ostaja molčeča. V osrednji Floridi je cerkev začela kupovati zemljo v 50. letih 20. stoletja, začenši z 200 km² Deseret Ranches, ki se je v nadaljnje pol stoletja povečal za skoraj šestkrat.

Zadnja večja pridobitev cerkve je 1.500 km² na severozahodu Floride, vzdolž Mehiškega zaliva, sicer pa imajo mormoni v lasti še večja zemljišča obdelovalne zemlje v Nebraski, Oklahomi, Teksasu in, seveda, Utahu, kjer ima Cerkev sedež. Po vsej državi naj bi imele cerkvene podružnice v lasti za 4.000 km² obdelovalnih površin, ob tem pa še kar nekaj zemljišč zunaj ZDA, vključno s Kanado in Brazilijo. Kot je dejal pokojni predsednik mormonske Cerkve Gordon B Hinckley, so farme tako "varna naložba, v katerih se lahko ohranja in povečuje cerkveno premoženje" kot tudi "poljedelski vir hranjenja ljudi, če bi bilo to potrebno".

A obdelovalne površine in z njimi povezan višji cilj "hranjenja prebivalstva" v kriznih časih niso edina mormonska aktiva - v zadnjem času je tako Cerkev med drugim v Teksasu kupila več deset milijonov dolarjev vreden stanovanjski kompleks, v Philadelphii pa nakupovalno središče, 32-nadstropno stanovanjsko stolpnico in trg, ki ga gradijo nasproti na novo zgrajenega mormonskega svetišča.

Megalopolis v malem Vermontu?
Podoben projekt mormonskega mesta kot na Floridi načrtuje v idiličnem Vermontu mormonski poslovnež David Hall, ki si želi nedaleč od rojstnega kraja Josepha Smitha po 180 let starih načrtih samega Smitha zgraditi "idealno mormonsko naselbino", imenovano NewVistas, ki bi v prvi dobi razvoja postala dom 20.000 ljudem, nato pa prerasla v megalopolis z enim milijonom prebivalcev. Za malo, ruralno zvezno državo, katere največje mesto (Burlington) šteje 40.000 prebivalcev, je to nepredstavljivo. Tudi ta projekt, za potrebe katerega Hall v zadnjih letih besno kupuje zemljo, je naletel na kar nekaj skepticizma tamkajšnjega prebivalstva.

V Salt Lake Cityju, kjer ima mormonska Cerkev svoj sedež, so nedavno odprli novo, 1,5 milijarde dolarjev vredno nakupovalno središče, Cerkev zdaj razvija še naselje na zahodu mesta s 4.000 domovi, lani pa so predstavili načrte za novo stolpnico, v kateri je prostore že zakupil Goldman Sachs. Kar v bistvu ni nič nenavadnega za mesto, ki so ga v začetku 19. stoletja z železnico, mostovi, cestami, bankami, rudarskimi družbami in trgovinami vred zgradili mormonski pionirji.

Cerkev naložbe razlaga kot njen prispevek k revitalizaciji središča mesta, škof H. David Burton pa je dejal, da bodo vsi ti projekti prinesli prepotrebna delovna mesta, vsak delček cerkvenih zemljišč, ki neposredno ni namenjen obredom, pa da bo "polno obdavčen". Kljub temu se nekateri mormoni sprašujejo, ali so tako megalomanski in razsipni projekti res potrebni in ali ne bi bilo bolj etično sredstva nameniti dobrodelnim pobudam.

Od kod mormonom milijarde?
A če so mormonske naložbe razmeroma dobro znane, pa je cerkev bolj skrivnostna glede svojih virov zaslužka. Njene podružnice ne izdajajo finančnih podatkov Cerkve, cerkvene oblasti pa poudarjajo le, da sredstev za cerkvene naložbe ne črpajo iz donacij vernikov, za katere se sicer pričakuje, da vsako leto Cerkvi darujejo 10 odstotkov svojega letnega dohodka. Naložbe naj bi se tako financirale iz drugih cerkvenih poslov, če je to res oz. kateri ti posli so, pa je zelo težko preveriti.

Reuters je leta 2012 v svojem prispevku ocenil, da ima mormonska Cerkev v lasti za 35 milijard dolarjev svetišč in drugih stavb, letno pa prejme do 7 milijard dolarjev iz prispevkov svojih članov. A koliko znaša celotna aktiva mormonske Cerkve, ne ve nihče - niti njeni člani ne, saj je Cerkev že pred leti nehala objavljati letna finančna poročila.