Po uradnih podatkih je bilo letos v Mehiki umorjenih 2.700 ljudi, ugrabljenih pa 300, večinoma v nasilju, povezanim z mamili. Neodvisni inštitut ICESI ugotavlja, da je bilo ugrabitev lani v Mehiki okoli 7.000. Zaradi spopadov med karteli, ki se borijo za nadzor nad tihotapskimi potmi, je naraslo število umorov. Mehiški predsednik Felipe Calderon je pred tednom sicer napovedal ukrepe za zmanjšanje kriminala, a to ni ustavilo protestnikov v 32 zveznih mehiških državah, ki so od predsednika zahtevali, da uresniči svojo napoved o zamejitvi kriminala. Organizatorji so upali, da se bo zbralo vsaj pol milijona ljudi, kot leta 2004, ko so s protesti dosegli, da je vlada napovedala boj proti korupciji med policisti in uvedla reforme.

Protestniki zahtevali učinkovite ukrepe
Na osrednjem trgu glavnega mesta je protestiralo okoli 150.000 ljudi, povečini oblečenih v belo, ki so po bulevarjih Ciudada de Mexica protestirali v tišini in s svečami v rokah. Številni so nosili mehiške zastave in s tem želeli pokazati, da naj se država združi v boju proti kriminalu, drugi so nosili napise, kot sta "Nič več nekaznovanja" in "Nič več preklica obsodb", nekateri pa so imeli s seboj slike svojih ugrabljenih otrok. "Najbolj smo razočarani zaradi brezbrižnosti nekaterih uradnikov, zaradi njihove brezčutnosti," je bil ogorčen eden od protestnikov, ki so mu leta 2004 ugrabili hčer, od takrat pa je za njo izginila vsaka sled. "Naše sporočilo je: Spravite se na delo ali pa vas bomo imeli za odgovorne," je povedal Eduardo Gallo, čigar 25-letna hči je bila leta 2000 ugrabljena in umorjena. "Jezni smo," je dodal.

Vedno bolj krvoločni kriminalci
Čeprav so Mehičani že dolgo navajeni nasilja, je bil umor 14-letnega Fernanda Martija 1. avgusta, čigar oče je plačal odkupnino, kaplja čez rob. "Smo zaporniki v lastnih domovih," se je pritoževala ena od protestnic, drugi protestnik pa je povedal, da so kriminalci postali še bolj nasilni. "So še bolj krvoločni, njihove žrtve izginjajo, pohabljajo jih, jim režejo ušesa," je bil ogorčen.

Težek boj
Mehiški politiki na čelu s predsednikom Calderonom so pred tednom sestavili načrt v 74 točkah za boj proti valu nasilja. Ukrepi vključujejo odpuščanje podkupljivih policijskih uradnikov, opremljanje varnostnih sil z močnejšim orožjem, nove zapore za ugrabitelje in strategije za boj proti pranju denarja in trgovini z mamili. Predsednik Calderon je v boj proti močnim mamilaškim kartelom že poslal 25.000 policistov. Kljub aretaciji nekaterih mamilaških kraljev se stanje v državi ni dosti izboljšalo. Pomoč v obliki na stotine milijonov dolarjev je prišla tudi iz Washingtona, a boj bo še težak, saj so karteli in ugrabitelji dobro organizirani, pogosto pa z njimi sodelujejo tudi podkupljivi policisti.

T. V.