Podatki, ki jih je izročilo tožilstvo, zvezna vlada pa preverila, a nikdar javno objavila, govorijo o izginotju več 10.000 ljudi v kaosu in nasilju, ki sta zajela Mehiko v letih boja z mamilarskimi karteli in drugimi kriminalnimi združbami. Družine izginulih se še vedno sprašujejo, ali so njihovi najdražji še živi ali med več kot 100.000 žrtvami umorov, zagrešenih med predsednikovanjem Felipeja Calderona, ki je v petek končal svoj mandat.
Imena na seznamu - teh je več kot v prejšnjih nevladnih ocenah - so zapisana v stolpcih skupaj z datumom njihovega izginotja, starostjo, poklicem, oblačili, v katerih so jih nazadnje videli, in še nekaterimi drugimi, pogosto srhljivimi podrobnostmi. "Njegova žena je šla kupit zdravila in izginila," piše v enem zapisu. "Sin je bil zasvojen z mamili." "Njeno hčer so strpali v avtomobil." "Očeta so aretirali možje v uniformah in nikdar ga niso več videli."

Dokumentacijo so preskrbeli uradniki, frustrirani od "pomanjkanja uradne transparentnosti in neuspeha vladnih agencij pri preiskavi primerov". Seznam, ki je prišel na dan, sicer ni popoln ali povsem točen. Nekateri od izginulih so se morda že vrnili domov, nekateri svojci pa izginotja niso nikdar prijavili. Toda seznam ponuja redek vpogled v morbidni števec, ki mu sledi mehiška vlada, in potrjuje, kar trdijo aktivisti in družine pogrešanih: da je Mehika priča pravemu razmahu takih primerov, vlada pa se zdi povsem nemočna, piše Washington Post.

"Kaj dela vlada? Nič ali skoraj nič. Zakaj? Ker so ohromljeni," pravi Juan Lopez Villanueva iz skupine Združene sile za naše pogrešane. "Država se nam je izneverila."

Vlada skušala pokopati številke?
Po navedbah Nacionalne komisije za človekove pravice več kot 7.000 ljudi, ubitih v Mehiki v zadnjih šestih letih, leži neidentificiranih v mrtvašnicah ali množičnih grobiščih. Te številke potrjujejo vladne. Komisija navaja, da je od leta 2006 do sredine lanskega leta izginilo več kot 18.000 Mehičanov.
Calderonov predstavnik ni želel razložiti, zakaj za časa njegovega mandata niso izdali podatkov, kritiki pa pravijo, da je odhajajoča vlada številke zakopala, ker bi njihova objava izpostavila njihov neuspeh pri preiskavi primerov in še dodatno postavila pod vprašaj Calderonov uspeh pri boju z organiziranim kriminalom.

Naloga iskanja pogrešanih zdaj pade na administracijo novega predsednika, Enriqueja Peno Nieta. Primeri pogrešanih ne zapadejo, Mehiko pa so zaradi obravnave teh primerov kritizirali tako Medameriško sodišče za človekove pravice kot tudi Združeni narodi. Decembra lani se je Calderon zavezal, da bo do začetka leta 2012 poskrbel za nacionalno bazo s seznamom vseh izginulih in neprepoznanimi trupli.
Marca je kongres sprejel zakon, po katerem bi morala vlada sestaviti Calderonovo bazo, od takrat dalje pa se ni zgodilo nič, poročila državnih tožilcev pa so skrajno pomanjkljiva.