Za zdaj so sicer znani šele izidi vzporednih anket, a če bodo tudi dejanski podobni tem, se kot kaže, ne bo ponovila politična kriza iz leta 2006, ko Andres Manuel Lopez Obrador (ankete so mu pripisale 30 odstotkov, Pena Nietu pa med 39 in 42 odstotki glasov) ni želel priznati poraza in je z demonstracijami privržencev dolgo zavračal zmago zdajšnjega predsednika Felipeja Calderona. Obrador, ki je tudi nekdanji župan prestolnice, je sicer že dejal, da se njegovi podatki ne skladajo s podatki anket. zato po s priznanjem poraza počakal.

Calderon je nasledil strankarskega kolega iz vladajoče Stranke nacionalne akcije (PAN) Felipeja Foxa, čigar zmaga je prekinila 72 let dolgo vladavino Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), ki ji pripada tudi novi predsednik Peña Nieto.

Peña Nieto je v predvolilni kampanji obljubljal pragmatično zmerno gospodarsko politiko in delno privatizacijo mehiške naftne industrije. To je sicer podržavila prav stranka, iz katere prihaja. Obljubil je tudi nadaljevanje vojne proti mamilarskim kartelom, pri čemer se bo osredotočil predvsem na varovanje nedolžnega prebivalstva. Vojno proti kartelom je sprožil že njegov predhodni Calderon leta 2006. Zahtevala je več kot 55 tisoč življenj.

Mehika letošnje volitve označuje za največje v zgodovini države, saj se je za volitve registriralo skoraj 80 milijonov volivcev, od tega 3,5 milijona mladih, ki so volili prvič. Volili so predsednika države z enkratnim šestletnim mandatom, 500 članov spodnjega doma s triletnim mandatom in 128 senatorjev, ki imajo šestletni mandat.

Volitve naj bi večinoma potekale brez težav, je pa na nekaterih od 143 tisoč volišč zmanjkalo glasovnic. V mehiški zvezni državi Chipas so aretirali devet ljudi, ki jih sumijo ponarejanja glasovnic v korist stranki PRI. Med kampanjo sta bila tako PRI kot novi predsednik Nieto predmet obtožb o kupovanju glasov in medijev.