Guerrero, kjer so septembra v krvavem pokolu pobili 43 študentov, je prav v središču vala nasilja, povezanega večinoma z rivalskimi mamilarskimi karteli. Obglavljena trupla - večina z zavezanimi rokami in znaki mučenja - so našli v grobišču okoli 50 kilometrov vzhodno od zvezne prestolnice Chilpancingo. 11 odrezanih glav v plastičnih vrečkah so odkrili v drugem grobu, identiteta žrtev pa še ni znana.

Mehiška vlada medtem še vedno preiskuje, kaj natančno se je zgodilo s pogrešanimi študenti, ki naj bi jih v noči na 26. september v Iguali v navezi z močnim mamilarskim kartelom ugrabila skorumpirana policija. Po navedbah državnega tožilca Jesusa Murilla dokazi nakazujejo, da so policisti študente predali pripadnikom kartela Guerreros Unidos, ki so jih nato sežgali.

Za zdaj so identificirali posmrtne ostanke zgolj enega izmed pogrešanih 43 mladih. Truplo je bilo zakopano med drugimi v množičnem grobišču na smetišču v Coculi blizu Iguale.

Zaradi nejasne usode študentov in obtožb proti vladi, da ni storila dovolj, da bi jih našla, so se Mehičani v zadnjih mesecih večkrat množično zbrali na ulicah, predsednik Pena Nieto pa je pod hudim pritiskom, naj primer pojasni, državo pa končno očisti mamilarskega nasilja.

Odgovornost leži na vladi
V torkovem srečanju Pene Nieta z Obamo v Beli hiši je ameriški predsednik mehiškemu kolegu obljubil vso pomoč pri izkoreninjanju kartelov v Mehiki, a, kot je poudaril Obama, največja odgovornost pri reševanju problematike vseeno leži na mehiški vladi in tamkajšnjih organih pregona.

Človekoljubna organizacija Human Rights Watch je Obamo pisno pozvala, naj pritisne na mehiškega kolega zaradi poraznega stanja v državi glede korupcije in zunajsodnih pobojev. Obama je po srečanju dejal, da sta govorila o reformah, ki so potrebne ob izginotju študentov.

Ugrabitev in umor študentov naj bi naročila vplivna žena župana Iguale, Maria de los Angeles Pineda. Po trditvah preiskovalcev naj bi župan Jose Luis Abarca policiji naročil, naj se loti študentov, ki so bili znani protestniki, da ne bi motili javnega dogodka njegove žene, sicer sestre treh vplivnih lokalnih preprodajalcev mamil.

Pod Nieto še več žrtev
Mamilarska vojna v Mehiki divja že osem let, v tem obdobju pa je bilo ubitih že več kot 106.000 ljudi. Leta 2007 jo je z vojno napovedjo mehiškim kartelom sprožil takratni predsednik Felipe Calderon, v dveh letih vladanja novega predsednika Enriqueja Pene Nieta, ki je obljubil konec neuspešne vojne, pa je bilo umorjenih že skoraj 40.000 ljudi (če zajamemo še uboje, pa ta številka naraste na 60.000). To je več kot pod Calderonom v enakem obdobju.

Od vseh spopadov na svetu je bolj krvava samo še sirska državljanska vojna.