Na srečanju gospodarskega združenja so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj medse formalno sprejeli še Venezuelo, medtem ko Ekvador, Čile, Bolivija, Peru in Kolumbija ostajajo povezane članice.

Predsednik Venezuele Hugo Chavez je dejal, da Mercosur z vstopom njegove države stopa na novo pot, pozval pa je tudi k boju proti ameriškemu gospodarskemu ekspanzionizmu. Čilenska predsednica Michelle Bachelet je nasprotno opozarjala, da je regionalna integracija dolgotrajen proces, Čile, ena najbolj prodornih ekonomij Latinske Amerike, pa bo vztrajal pri povezavah z drugimi državami, med njimi tudi ZDA.

Energija v ospredju pogovorov
Ohranitev energetskih virov Južne Amerike je bila ena izmed tem, ki so bila v ospredju vrha. Prav vstop Venezuele v povezavo naj bi skupnosti, ki posnema gospodarsko in politično združevanje Evropske unije, dal nov vzgon, potem ko je peta največja svetovna izvoznica nafte to že po ponudila sosedam po izredno nizkih cenah, obenem pa si močno prizadeva za izgradnjo plinovoda, ki bi povezoval celotno Južno Ameriko.

Castro hvali Chaveza
Srečanja se je udeležil tudi 79-letni vodja Kube Fidel Castro, ki je z organizacijo sklenil nov trgovinski sporazum, s katerim država nadomešča dolgoletni embargo v trgovini z ZDA. Ob enem svojih redkih obiskov v tujini je Castro hvalil odločnost Huga Chaveza in bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Argentinski predsednik Nestor Kirchner se je zavzel, da bi v Mercosur povabili tudi Mehiko in Bolivijo.

Gospodarski blok velikih potencialov
Mercosur, ki so ga štiri države ustanovile leta 1991, danes pokriva 12 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja (štirikrat več od EU-ja), na katerem živi 250 milijonov ljudi. Glavni namen povezave je doseganje prostega pretoka ljudi, blaga, kapitala in servisnih dejavnosti, poroča BBC. Predsedstvo Mercosurja se menja vsakih šest mesecev. Doslej predsedujoča Argentina je vodenje povezave predala Braziliji.