V Nemčiji praznujejo obletnico padca berlinskega zidu, ki je vodil v zlom komunizma na evropski celini. Osrednja slovesnost poteka pred Brandenburškimi vrati.

Današnje slovesnosti so se začele z ekumenskim bogoslužjem v Kapeli sprave na berlinski Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so postavili osrednje spominsko obeležje.

Nemška kanclerka, berlinski župan Klaus Wowereit in druge ugledne osebnosti so se ob začetku današnjega praznovanja poklonili spominu na žrtve tega zidu in nekdanje razdelitve države, s tem da so zapičili vrtnice med špranje v ostanku nekdanjega zidu.

Medtem ko je klepetala z ljudmi v množici, je Merklova dejala, da se je pomembno spominjati vseh tistih, ki so trpeli zaradi tega zidu, ne le v Nemčiji, ampak v vsej Vzhodni Evropi.

Padec berlinskega zidu je po mnenju nemške kanclerke znak upanja za krizna žarišča in konflikte po svetu. "Stvari se da obrniti na bolje - to je sporočilo padca zidu," je dejala na današnji osrednji slovesnosti. "To je sporočilo še posebej za ljudi v Ukrajini, Siriji, Iraku in številnih drugih regijah našega sveta, kjer so ogrožene ali celo poteptane človekove pravice in svoboščine," je dejala Merkel. Po njenih besedah je mogoče porušiti tudi druge zidove - "zidove diktature, nasilja, ideologije, sovraštva". "Sanje se lahko uresničijo. Ni nujno, da stvari ostanejo takšne, kot so," je dodala.

Nemška kanclerka se je spomnila vseh žrtev razdeljene Nemčije in številnih neuspešnih poskusov bega čez zid. "Dan svobode je vedno tudi dan spomina na žrtve," je dejala. Izpostavila je žrtve pregona od služb državne varnosti v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kjer je po njenih besedah vladal "z ideologijo obsedeni režim".

Praznovanja v spomin na mirno revolucijo leta 1989, kot takratne dogodke imenujejo nekdanji Vzhodni Nemci, medtem ko jih nekdanji Zahodni Nemci označujejo kot preobrat (Wende), potekajo pod sloganom Pogum za svobodo.

155 kilometrov dolg in več metrov visok zid, ki je v celoti zaprl tedanji Zahodni Berlin, je po 28 letih padel 9. novembra 1989. Manj kot čez leto dni, 3. oktobra 1990, je bila Nemčija znova združena. Danes je od njega ostalo le malo.

Berlinski zid je 28 let veljal za najmogočnejši simbol delitve med Vzhodom in Zahodom. Njegov padec je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so razkrili razpoke v t. i. železni zavesi in napovedali padec komunističnih režimov. V manj kot letu dni je padcu zidu sledila ponovna združitev Nemčije.

V 28 letih obstoja zidu je pri poskusih pobega umrlo najmanj 138 ljudi, več kot 5.000 je beg uspel. Najbolj odmeven je bil poskus pobega 18-letnega Petra Fechterja, ki je na očeh javnosti izkrvavel do smrti pod streli vzhodnonemških mejnih policistov.

Praznovanja potekajo že več dni, vrhunec pa je spektakel na prostem pred Brandenburškimi vrati, ki so postala nekakšen simbol nemške enotnosti. Prišklo naj bi do dva milijona ljudi. Množico bosta med drugim zabavala britanski pevec Peter Gabriel in 68-letni nemški rocker Udo Lindenberg, manjkal ne bo niti ognjemet. Za svojevrstno doživetje bo ob tem poskrbela 15-kilometrska svetlobna veriga, ki se vije po poti nekdanjega zidu.

Slovesnosti tudi v drugih vzhodnonemških mestih
Nemškemu predsedniku Joachimu Gaucku, nekdanjemu pastorju in borcu za človekove pravice v Vzhodni Nemčiji, se bodo ob tem pridružili zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, nekdanji predsednik Poljske in ikona boja proti komunizmu Lech Walesa ter zadnji komunistični premier Madžarske Miklos Nemeth.

Potem ko so v petek slovesno prižgali 15 kilometrov dolgo verigo s kar 8.000 svetlobnimi baloni, ki sledi poti, kjer je nekoč stal zid, jeo Gauck danes zvečer te balone ob zvokih evropske himne Oda radosti spustil v nebo nad Berlinom.

Vrsta slovesnosti te dni poteka v drugih vzhodnonemških mestih - predvsem Leipzigu, Dresdnu in Plaunu.