Volivci so koaliciji Krščanskodemokratske in Krščanskosocialne unije (CDU/CSU) po izidih vzporednih volitev namenili okoli 35 odstotkov, verjetnim koalicijskim partnerjem, Svobodnim demokratom (FDP), pa 10 odstotkov.

SPD ne bo podprl Merklove
Schröder je po objavi projekcij dejal, da SPD ne bo podprl velike koalicije, ki bi jo vodila Merklova, lahko pa bi podprl takšno koalicijo, če bi bil kancler on. Tako Schröder kot Merklova sta dejala, da želita oblikovati novo vlado. Oba sta napovedala pogajanja z vsemi strankami, razen z Levo stranko. Merklova je dejala, da so pričakovali boljši izid, vendar so zadovoljni, da je bila vladajoča koalicija poražena.

Svobodni demokrati so znova zagotovili, da bodo vlado oblikovali le s krščanskimi demokrati in tako zavrnili namigovanja, da bi se lahko pridružili Schröderjevim socialdemokratom in zelenim.

Največ pridobila Leva stranka
Na prejšnjih volitvah sta tako SPD kot CDU/CSU prejela po 38,5 odstotka glasov, tako da sta tokrat oba dosegla slabši izid. Največ je pridobila Leva stranka, ki je nastala po združitvi Stranke demokratičnega socializma in stranke WASG, ki sta na prejšnjih volitvah dobili le štiri odstotke glasov.

V skladu s projekcijami bo koalicija CDU/CSU v parlamentu zasedla od 217 do 222 sedežev, SPD pa od 212 do 222 sedežev. Skupaj s FDP-jem naj bi imel CSU-CDU do 284 sedežev, SPD in zeleni pa do 275. Leva stranka naj bi dobila od 53 do 54 poslancev. Po eni od projekcij bi tako CDU/CSU kot SPD lahko dobila po 222 sedežev, kar je posledica kombiniranega volilnega sistema.

Volivci imajo pravzaprav dva glasova. S prvim iz svojega okrožja izberejo enega poslanca, drugi glas pa je namenjen izboru strankarske liste. Stranka mora tako dobiti najmanj pet odstotkov drugih glasov ali pa tri neposredne mandate iz prvega glasu. Končno število poslancev bo znano, ko bodo razmerja med strankami uskladili še z dodatnimi mandati.

Delni uradni izidi naj bi bili znani ponoči, nemške televizije pa vseskozi obnavljajo projekcije. Končni izidi bodo sicer znani šele po 2. oktobru. Takrat bodo volili tudi v delu Dresdna, kjer so volitve preložili zaradi smrti neke kandidatke.

Udeležba podobna kot leta 2002
Volilna udeležba je bila 79 odstotna ali skoraj enaka kot pred tremi leti. Takrat se je na volišča odpravilo 79,1 odstotka volivcev.

Sicer se je za glasove 61,9 milijona volivcev potegovalo 25 strank, petodstotni prag pa jih je prestopilo le pet. Bundestag bo sestavljalo najmanj 598 poslancev.

Nastopi tudi v soboto
Glavna tekmeca sta se zaradi napovedi tesne odločitve odločila, da še v soboto, dan pred volitvami, nastopita pred državljani in jih skušata prepričati, da jima zaupajo svoj glas. To je sicer v nasprotju s stalno prakso, ki za zadnji shod predvideva petkovo večerno zborovanje v prestolnici.

Angela Merkel je v Bonnu nagovorila okoli 7.000 ljudi, kasneje pa je v Frankfurtu obiskala še tamkajšnji svetovno znani avtomobilski sejem. Gerhard Schröder pa je najprej pred 10.000 ljudmi govoril v Recklinghausnu v Porurju. Merklova napoveduje enotno davčno stopnjo in manj ostre gospodarske reforme, volivce pa je skušala prepričati o nujnosti sprememb.

Razlog za volitve je nezaupnica, ki so jo pred nekaj meseci izglasovali v nemškem parlamentu. Ta je sledila številnim porazom socialistov na lokalnih volitvah po državi. Razlog za upadanje podpore vladi kanclerja Schröderja naj bi bile napovedane reforme gospodarstva.