"Naša navzočnost naj priča o trdni zavezi, da tisto, kar nas danes združuje, prevlada nad tistim, kar nas je boleče delilo v burnem zgodovinskem obdobju, ki so ga zaznamovale vojne med državami in narodi," so še pred srečanjem v skupni izjavi zapisali predsedniki treh držav.
Nato pa je nekaj čez 18.00 predsednika Türka, Napolitana in Josipovića v Trstu najprej pozdravil tržaški prefekt Alessandro Giachetti, nato pa so se skupaj odpravili v Narodni dom, kjer so se poklonili spominu na požig zgradbe 13. julija 1920.
V Narodnem domu so se sešli s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Pavšič in Štoka sta v dobrodošlici državnikom, ki sta jo poslala v ponedeljek pred obiskom spomnila, da je bil Narodni dom pred 90 leti požgan, in poudarila: "Spomin ostaja, a naše oči so uprte v prihodnost."
Predsedniki so iz Narodnega doma odšli pred spominsko znamenje italijanskim pregnancem iz Istre, Reke in Dalmacije, kjer je venec položil italijanski predsednik. "To so dejanja, ki govorijo sama, so dejanja prijateljstva med našimi tremi narodi," je ob tem dejal Napolitano.
Ob prihodu predsednikov se je pred Narodnim domom zbralo več sto ljudi, med njimi tudi Slovenci, ki so predsednike pozdravili s ploskanjem."Vsi razumemo krivičnost zgodovine. Vsi razumemo, da je bil požig Narodnega doma prvo dejanje v veliki tragediji, ki jo je povzročil fašizem v 20. stoletju, ki je privedlo do druge svetovne vojne in drugih krivic," je po pogovorih s hrvaškim in italijanskim kolegom Ivom Josipovićem in Giorgiom Napolitanom v Trstu pojasnil DaniloTürk. Vendar je to obdobje po njegovih besedah že daleč za nami in prišel je trenutek, ko se spominjamo zgodovine s spoštljivostjo, s sočutjem do žrtev in vseh, ki so trpeli.
Na vprašanje, zakaj do zgodovinskega srečanja prihaja ravno zdaj, pa je slovenski predsednik odvrnil, da je bilo odločilno posebno datumsko naključje. Pojasnil je, da je takoj, ko ga je predsednik Napolitano 30. maja poklical in mu povedal, da je za 13. julij predviden koncert, pomislil, da to sovpada z 90-letnico požiga Narodnega doma in da na takšen dan ni mogoče iti mimo tega dejstva in je treba tudi z javno manifestacijo pokazati spoštovanje do žrtev preteklosti. "Potem smo se vsi trije zelo hitro sporazumeli in ni bilo težko izdelati nadaljnjih podrobnosti," je še povedal Türk.
Venec položili tudi fašisti
Kot je poročala novinarka TV Dnevnika Maja Cestnik, je že v dopoldanskem času v Trstu prišlo do manjšega incidenta. Skupina italijanskih fašistov je namreč na pročelje Narodnega doma položila venec italijanskemu fašistu, ki je bil ubit med požigom. Italijanska policija je venec čez dve uri odstranila. Kot je poročala Cestnikova, je bil v Trstu tudi slovenski zamejec Samo Pahor, ki nasprotuje temu, da italijanska vlada še vedno ne izvaja zaščitnega zakona za manjšine.
In za konec: Koncert prijateljstva
Vsi trije predsedniki so imeli še tristranske pogovore in večerjo, ki jo bo gostil Napolitano. Današnje zgodovinsko druženje so sklenili z udeležbo na Koncertu prijateljstva na Trgu edinosti Italije, na katerem so pod taktirko znanega italijanskega dirigenta Riccarda Mutija nastopili glasbeniki iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Pirjevec za Odmeve: Trst mora prepoznati slovensko komponento
Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je v pogovoru za ponedeljkove Odmeve poudaril, da se je nasilje nad Slovenci v Italiji začelo pred požigom Narodnega doma in je potekalo že od leta 1848, a je bilo prej bolj verbalnega značaja. Sam nasilje vidi tudi v tem, da v Trstu niso dovolili odprtja slovenskih javnih šol.
Ko so tržaški Slovenci zgradili mogočno poslopje Narodnega doma, so hoteli pokazati, kako močni, bogati, razviti in kulturni so. Ustvarili so nekaj novega, česar v Evropi takrat še ni bilo, pravi Pirjevec in pojasnjuje, da so imeli v domu gledališče, restavracijo, kavarno, glasbeno šolo, hotel, urade, knjižnice in arhiv.
"To je bilo mesto v mestu," Narodni dom opisuje Pirjevec in dodaja, da je bil to za Italijane tako strašen izziv, da ga niso mogli prenesti. Izkoristili so prvo priložnost, da so odgovorili na ta izziv, in odgovorili so s požigom.
Na podlagi popisa iz leta 1910 je v Trstu živelo 76.000 prebivalcev, ki so uporabljali slovenščino kot pogovorni jezik, kar je takrat predstavljalo okoli tretjino mestnega prebivalstva. "Vsekakor je bilo takrat v Trstu več Slovencev kot v Ljubljani," pojasnjuje Pirjevec.
Slovenski zgodovinar je izrazil skrb, da bodo neofašistični krogi izrabili obisk slovenskega predsednika Türka pri spomeniku italijanskim beguncem. Po njegovih besedah je spominska plošča z zgodovinskega zornega kota zlagana, saj navaja, da je bilo beguncev 350.000, kar pa ni res.
Po prepričanju Pirjevca ima Trst, ki je iz svojega svetovljanstva postal najbolj italijansko mesto, prihodnost samo, če bo spoznal svojo slovensko komponento in če bo našel dialog z nami. "Mi, Slovenci, smo edino upanje za Trst," je končal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje