"Proteste organiziramo zaradi nevzdržnega ozračja v državi. Vlada je gluha za zahteve protestnikov, ki že od 5. maja protestirajo proti skorumpirani vladi. Hočemo, da nas slišijo, da nismo zgolj volilni listek – vlada bi morala delati za nas, ne obratno!" je donelo na Kongresnem trgu iz megafona uvodnega govornika.

Ljubljanski shod se je začel točno uro pred tistim glavnim, precej večjim v Skopju, a se je naelektreno ozračje in nezadovoljstvo nad stanjem v matični državi čutilo tudi med večinoma mladimi udeleženci sredi slovenske prestolnice.

Dogajanje v Kumanovu je med protesti postavljeno na stranski tir, v ospredju so pozivi k odstopu vlade premierja Nikole Gruevskega, ki ji protestniki očitajo vse od volilnih prevar in korupcije do ubojev in popolnega nadzora nad svobodo govora in mediji v državi. “V Makedoniji si samodejno označen za vohuna, če se ne strinjaš z delovanjem vlade. Nas so že obtožili, da nas je organizirala opozicija. Mi smo tu, da makedonsko vlado naučimo demokracije,” je donelo z govorniškega odra.

Ob bučnem aplavzu in vzklikih podpore je nato zadonela makedonska himna, ki kliče Makedonce na boj za demokracijo in svobodo – "načelom, ki jih je makedonska vlada očitno pozabila", napove govornik.

Pregon opozicijskega voditelja
V Makedoniji je nezadovoljstvo nad vladajočo stranko VMRO-DPMNE premierja Gruevskega zraslo, potem ko je februarja vodja opozicije Zoran Zaev objavil posnetke telefonskih pogovorov med člani vlade, ki naj bi dokazovali nezakoniti nadzor nad okoli 20.000 ljudmi, med njimi politiki, novinarji, policijo, veleposlaniki in verskimi voditelji, pa tudi, da je vlada skušala prikriti uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki ga je policija leta 2011 med povolilnim slavjem pretepla do smrti.

Vlada obtožbe Zaeva zanika in trdi, da so posnetki montirani in pridobljeni s pomočjo tujih obveščevalnih agencij, proti Zaevu pa so tudi sprožili kazenski pregon.

Da se vodjo opozicije na vse kriplje trudijo prikazati kot poglavitnega krivca za nezadovoljstvo v državi, kaže tudi sistematično obtoževanje protestnikov, da jih sponzorira opozicija, hkrati pa makedonski mediji in tiskovne agencije danes na dan največjih protestov do zdaj na glavni strani objavljajo, da je Zaev "glavna grožnja miru v državi" in da je s pomočjo tujih agencij najel 2.000 nasilnežev, da bi zaostrili današnje proteste.

Za komentar dogajanja in razloge za solidarnostni protest smo se obrnili na enega od organizatorjev današnjega solidarnostnega shoda v Ljubljani, Martina Filipovskega.

Vaš shod je namenjen podpori protestom v Makedoniji proti represiji vlade. Naštevate kar nekaj grehov vlade Gruevskega. Kako zelo skorumpirana je v resnici? Ker nekateri očitki komentatorjev, npr. ta, da je sama inscenirala dogodke v Kumanovu, se zdijo malce prevelike teorije zarote ...?
Že preden je opozicija objavila dokaze, je bila skorumpiranost makedonske vlade, o kateri si skoraj nihče ni upal javno spregovoriti, javna skrivnost. Ti škandali, ki zadevajo korupcijo med vladnimi predstavniki, vključujejo zlorabe v javni upravi, politična zaposlovanja, sumljive naložbe, umore, pristranskost pravosodnega sistema … V zadnjem poročilu Evropske komisije o makedonskem napredku glede pridruževanja EU-ju so izraženi pomisleki o točno teh temah. Poleg tega je bila organizacija zadnjih volitev (lokalnih in parlamentarnih) daleč stran od transparentne, vrsta mednarodnih opazovalcev pa jih je celo označila za nezakonite. Leta 2012 so, denimo, v okrožju Center v Skopju med samimi volitvami člani vladajoče stranke celo izklopili elektriko v dvigalih, da bi prebivalcem preprečili prihod na volišče, na volivce pa so tudi sicer močno pritiskali, da bi jim preprečili oddajo glasu. Z objavo dokazov opozicije je vsa razsežnost korupcije vladi končno postala javno znana. Smo pa tudi brez objave posnetkov lahko videli, da je naša vlada nedemokratična z vsemi očitnimi zlorabami oblasti. Študente in druge protestnike, ki so se odpravili na ulice uveljavljat svojo demokratično pravico svobode izražanja, je policija pretepla, nekateri pa so še vedno zaprti zaradi suma, da bodo ponovno protestirali proti vladi.

Kar se tiče Kumanova, ne bi komentirali, zakaj je prišlo do tega in kdo stoji za tem. V primeru Makedonije je Kumanovo zgled večetnične strpnosti. Dejstvo, da ni nobenih uradnih informacij o tem nepričakovanem nasilju, ki se je zgodilo v Kumanovu, v makedonskih medijih samo ustvarja dodatne in nepotrebne špekulacije.

Mnogi Makedonci trdijo, da z albansko manjšino bivajo v sožitju in da Kumanovo ni nikakršen kazalnik stanja v državi. Ampak mirno so sobivale manjšine tudi v BiH-u, pa je nato sosed hladnokrvno ubil soseda ... Se vam zdi nemogoče, da se ne bi najhujše pripetilo tudi v Makedoniji, kjer vseeno že kar nekaj časa brbota ...
Kot mladi goreče verjamemo, da so vsi balkanski spopadi stvar preteklosti, ki je za nami in se ne bi smela nikdar ponoviti. Makedonci in Albanci živimo v miru in ne bomo nikdar dopustili, da bi kakršen koli dogodek to spremenil. Na našem protestu bo mnogo ljudi različnih veroizpovedi in etničnega rodu, in veselimo se že, da bomo lahko delili solidarnost s tistimi, ki verjamejo v naše cilje.

Omenja se številne teorije zarote glede Kumanova, tudi, da sta Gruevski in vodja stranke makedonskih Albancev Ali Ahmeti v nekakšni hudičevi navezi, pa da je posredi turški tok, pa ameriška agenda ... verjamete kateri od teh teorij?
Vse, kar vemo, je, da je korupcija, ki prežema vso vlado, sprožila hudo negodovanje vseh državljanov, ne glede na to, ali so Makedonci, Albanci, Romi, Turki, Vlahi ali drugi. Teorije zarot ne smejo biti predmet nobene resne razprave in upamo na hitro razrešitev primera v Kumanovu.

Koliko se med vami, študenti, govori o politični sliki Makedonije? Kje ležijo največje težave in nevarnosti po vašem?
V Makedoniji se na žalost večina političnih razprav med mladimi vrti okoli strankarskih prepirov in obtožb, ali pa gre za tiho nezadovoljstvo nad aktualno politično sceno. V zadnjih devetih letih smo bili vsi priča, kako je politično okolje postalo strankarsko pristransko. O politiki ne moremo govoriti odkrito in kritično, ves politični aktivizem pa je strankarsko pristranski ali pa zatrt. Mnoga državljanska združenja in nevladne organizacije so utišali ali ukinili pod pretvezo, da so “protimakedonska”. Glavni razlog za to krizo lahko najdemo v popolni medijski temi. Dokaz za to je strm padec Makedonije v poročilu o medijski svobodi s 37. mesta na 117., kjer smo pristali lani v devetem letu vladnega mandata. Vsako javno razpravo zatrejo, kar se je preneslo tudi na študentska združenja po univerzah. To je povzročilo fragmentacijo študentov ne zgolj glede na etnično ali versko ozadje, ampak tudi na domoljube in izdajalce. Predstavljajte si, če bi v Sloveniji študente obtoževali za izdajalce in jih tako tudi obravnavali, predstavljajte pa si tudi popoln medijski mrk političnih razprav in TV-soočenj z opozicijo.

Kolikor spremljate slovenske in tuje medije o Makedoniji, katere so največje zmote, ki jih imajo o Makedoniji?
Na žalost je večina informacij, ki prihaja iz Makedonije, pristranskih in ne morejo predstavljati realnega položaja. V teh devetih letih vladanja je vladi uspel popoln nadzor nad mediji. Ta nadzor se vidi v provladnem obveščanju javnosti in pravnih posledicah za novinarje, ki poročajo kritično. Neodvisno in raziskovalno novinarstvo je s častnimi izjemami v Makedoniji že davno pozabljeno, stanje pa je alarmantno. Senzacionalistično poročanje tujih medijev o zgolj nekaterih posameznih dogodkih v Makedoniji pa je lahko zelo škodljivo, saj s tem omejujejo objektivnost mednarodnega zaznavanja vsesplošne atmosfere v državi.