Milanović je kot vrhovni poveljnik hrvaške vojske v torek popoldne izdal ukaz načelniku generalštaba hrvaške vojske Robertu Hranju, s katerim "najstrožje prepoveduje" prelete vojaških letal nad Zagrebom in vsemi drugimi mesti na Hrvaškem. "Predsednik Milanović je načelniku generalštaba hrvaške vojske naložil, naj takoj raziščejo in ugotovijo odgovornost za vznemirjanje prebivalcev Zagreba," so zapisali v uradu predsednika.

Na Milanovićev ukaz so se na svoji uradni strani na Facebooku ostro odzvali v stranki HDZ. "Medtem ko Francija in ZDA pošiljajo vojaška letala, da pomagajo zavarovati hrvaško nebo, Milanović preganja naše zaveznike," so komentirali. "Milanović spet maltretira načelnika generalštaba hrvaške vojske, ki je zagotovo zadovoljen s tem, da so zavezniki poslali Hrvaški pomoč za varovanje zračnega prostora," so zapisali.

Dodali so, da bi se predsednik države lahko končno zavedal, da Rusija v Ukrajini, ki ni tako daleč od Hrvaške, izvaja vojaško invazijo in brutalno agresijo, ki je grožnja za varnost celotne Evrope.

Hrvaški premier Andrej Plenković je namreč v torek sporočil, da bodo hrvaški zračni prostor po incidentu s padlim letalnikom pomagala nadzorovati francoska letala.

Ali je bil letalnik oborožen?

Sorodna novica Zmeda s padlim letalnikom; Nato pravi, da ni bil oborožen, Hrvaška pa, da so našli razstrelivo

Strmoglavljenje brezpilotnega letalnika je prejšnji petek na Hrvaškem povzročilo veliko razburjenja, saj je letalnik letel skozi zračni prostor dveh članic Nata, preden je priletel nad Hrvaško in nato strmoglavil na zagrebškem Jarunu. V Zagrebu o preletu niso bili obveščeni.

Hrvaški premier Plenković in pred njim tudi obrambni minister Mario Banožić sta zatrdila, da je bilo na letalniku razstrelivo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na drugi strani zatrdil, da letalo ni bilo oboroženo. "Preliminarne informacije, ki jih imamo, so, da je šlo za neoborožen letalnik, ki je zašel iz smeri in mu je zmanjkalo goriva," je pojasnil na novinarski konferenci v Bruslju.

Brezpilotnik so sicer identificirali kot Tupoljev-141 (Tu-141). Tovrstne letalnike, dolge 14 metrov in težke šest ton, so v Sovjetski zvezi uporabljali v 70. in 80. letih. Uporabo teh letalnikov naj bi sicer med rusko invazijo aktivirala Ukrajina, ki je edini znani operater Tu-141, je na dan incidenta zapisal strokovnjak za vojno letalstvo in urednik portala The War Zone Tyler Rogoway.