Le 388 od 583 poslancev oz. 67 odstotkov vseh, ki so bili prisotni na glasovanju, se je zavzelo za spremembo trenutnega pravila, ki za spremembe ustave zahteva 75-odstotno večino in referendum.

Sprostitev tega ustavnega pravila bi bila potrebna za nadaljnje spremembe dela ustave, ki Su Či de facto prepoveduje kandidaturo, ker imata njena sinova britansko državljanstvo. Tudi o tem so danes glasovali poslanci, za odpravo te prepovedi pa je glasovalo le 371 poslancev.

Vojska zaseda 25 odstotkov sedežev v parlamentu, s čimer je skoraj nemogoče dobiti dovolj podpore za spremembe ustave, ki jim nasprotujejo neizvoljeni generali in vojaki. Mjanmarski parlament tako še naprej posredno obvladuje vojska, čeprav se je leta 2011 končala vojaška diktatura, čemur so sledile dramatične reforme. Opazovalci pa ocenjujejo, da vojska ni naklonjena dodatnemu zmanjševanju svojih pooblastil.

Jesenske volitve
Volitve so v Mjanmaru predvidene za oktober ali november, javnomnenjske ankete pa opozicijski Narodni ligi za demokracijo (NLD), na čelu katere je nobelovka Su Či, napovedujejo zmago. NLD je sicer pometla s tekmeci že na zadnjih svobodnih volitvah leta 1990, a je takrat vladajoča vojaška hunta rezultate ignorirala.

Zadnje splošne volitve v Mjanmaru leta 2010 so zaznamovale obtožbe o poneverbah, na njih pa nista sodelovala ne Su Či ne njen NLD. S temi volitvami se je sicer vojaška hunta po desetletjih odpovedala popolni oblasti. Na delnih volitvah leta 2012 je nato NLD osvojila skoraj vse sedeže, ki so bili na voljo, 69-letna političarka, ki je pod hunto desetletja preživela v hišnem zaporu, pa je prvič postala poslanka.
Su Či je pred dnevi dejala, da so "resnične spremembe" v Mjanmaru odvisne od ustavnih sprememb.