Evropski parlament prestižno nagrado od leta 1988 podeljuje posameznikom za njihov boj pri obrambi človekovih pravic in svobode govora ter proti nestrpnosti in zatiranju. Su Čijeva je bila med prvimi prejemniki nagrade, ki so ji jo leta 1990 podelili za njen boj za demokracijo in pravno državo v Mjanmaru.

Neutrudna borka za človekove pravice, ki je prejela tudi Nobelovo nagrado za mir, je v zadnjih 20 letih večino časa preživela v hišnem priporu, potem ko je njena Nacionalna liga za demokracijo leta 1990 prejela večino glasov na volitvah, ki pa jih vojaška hunta ni priznala. Pred tremi leti se je v Mjanmaru s koncem vojaške diktature sprožil proces demokratizacije in Aung San Su Či je znova postala svobodna. Na volitvah leta 2012 je bila izvoljena v parlament.

Pred Mjanmarci še trdo delo
V svojem govoru na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu je dejala, da je to zanjo "vesela in globoko pomembna priložnost". Po njenih besedah brez svobode misli, ki se začne s pravico zastavljati vprašanja, ni napredka človeštva. "Zakaj je eno bistvenih vprašanj v vseh jezikih," je poudarila.

"Od takrat smo dosegli napredek, a ne zadostnega. Naši ljudje se šele začenjajo učiti, da je svoboda misli mogoča ... Ta pravica še ni stoodstotno zagotovljena. Treba bo še zelo trdo delati, da nam bo ustava zares zagotavljala pravico, da živimo v skladu s svojo vestjo. Zato vztrajamo, da se mora zdajšnja ustava spremeniti in postati resnično demokratična," se je spomnila dogodkov leta 1990, ko so potekale prve demokratične volitve, in obdobja, ki je preteklo od takrat.

Nujna pomoč prijateljev
"Da bi dosegli resnično spravo, potrebujemo pomoč vseh prijateljev po svetu," je nadaljevala Su Čijeva in dodala, da je res, da so Mjanmarci sami tisti, ki morajo narediti največ, a obenem v dobi globalizacije "ne moremo zanemariti dejstva, da je teža mednarodnega mnenja ogromna". In tu ima "veliko moč" tudi Evropa, je dejala.

"Želim, da se zavedate dejstva, da še vedno potrebujemo vašo pomoč in podporo, in da razumete, da moramo narediti še veliko, da bi bili tam, kjer bi si želel profesor Saharov - kjer je svoboda misli z rojstvom zagotovljena pravica vsakega državljana naše države."

"Prijatelji so tisti, ki verjamejo vate dovolj, da ti želijo pomagati pri tem, kar skušaš doseči ... Upam, da boste naši prijatelji," je iz Strasbourga Evropi in svetu sporočila dobitnica nagrade.

Su Čijeva v boj za predsednico
Za svoj govor je ikona mjanmarskega boja za demokracijo požela glasen in dolg aplavz. V čast gostje je zadonela himna Evropske unije Oda radosti. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz je Su Čijevo označil za simbol tega, da "ljudje, ki pokažejo moč, da se borijo za demokracijo, na koncu zmagajo".

Su Čijeva je napovedala, da se bo leta 2015 potegovala za položaj predsednice države, ko bodo potekale parlamentarne volitve in bo novi parlament odločal, koga bodo postavili na čelo države v jugovzhodni Aziji. A za to bo treba spremeniti trenutno ustavo, ki trenutno določa, da predsednik ali predsednica države ne sme biti poročen ali imeti otrok, ki so tuji državljani.

Su Čijeva ima s svojim pokojnim možem Michaelom Arisom dva sinova, ki sta po svojem očetu britanska državljana. V ustavi je še pogoj, da ima predsednik države vojaške izkušnje, kar iz bitke za ta položaj izključuje vse mjanmarske ženske.