V iraškem Kurdistanu naj bi 25. septembra na neobvezujočem referendumu glasovali o neodvisnosti regije, ki je dobila avtonomijo po zalivski vojni leta 1991, napoved glasovanja pa je sprožila široko mednarodno nasprotovanje. Proti so se izrekli v sosednjih Turčiji in Iranu, nasprotujejo pa tudi ZDA. Izvedbi referenduma ostro nasprotujejo tudi v vladi v Bagdadu.

Varnostni svet je soglasno sprejel izjavo, v kateri so zapisali, da bi lahko za ponedeljek načrtovani referendum oviral pomoč beguncem ob vračanju na domove in oslabil vojaško operacijo proti t. i. Islamski državi (IS) v Iraku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najvišji organ ZN-a je ob tem pozval k dialogu in h kompromisu, s katerim bi presegli razlike med iraško vlado in regionalnimi oblastmi.

Množično protesti za neodvisno državo
Na severu Iraka se je medtem zbralo več deset tisoč Kurdov, ki so kljub mednarodni kritiki demonstrirali za neodvisno državo. Predsednik iraške avtonomne pokrajine Kurdistan Masud Barzani je ponovno zagotovil, da bodo v ponedeljek izvedli referendum.

"Vsi nam govorijo noč in dan, da moramo preložiti referendum," je dejal Barzani zbrani množici v Erbilu. "Referendum ne bo postavil meja, ampak je prvi korak k neodvisnosti," je dodal.

Barzani je poudaril, da je po referendumu v ponedeljek pripravljen na pogovore brez pogojev. Okoli 40.000-glava množica je na stadionu v Erbilu vzklikala v podporo, vihtela kurdske zastave in plesala.

"Že več sto let govorijo, da čas ni primeren"
Kurdi bodo v ponedeljek na referendumu odločali o neodvisnosti iraškega Kurdistana. Kljub kritikam mednarodne skupnosti in vlade v Bagdadu, pa vlada v Kurdistanu vztraja pri svoji odločitvi. "Že več sto let govorijo, da čas ni primeren," je dejal Barzani in dodal, da odločitev ni več v njegovih rokah.

Kot smo že poročali, so predstavniki regionalnih kurdskih oblasti, ki pričakujejo glasovanje v korist neodvisnosti, sicer dejali, da izid referenduma ne bo sprožil samodejne razglasitve neodvisnosti, ampak bo okrepil njihov pogajalski položaj v dolgotrajnih pogajanjih o ločitvi z osrednjo vlado v Bagdadu.