Španija, Italija, Francija in Portugalska so v torek Moralesu zaprle zračni prostor zaradi suma, da je na krovu njegovega predsedniškega letala Edward Snowden, ki je svetovni javnosti razkril obsežen ameriški vohunski program, s katerim skrivnostna ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) nadzoruje elektronske komunikacije Američanov in tujcev.
Moralesovo letalo je bilo prisiljeno pristati na dunajskem letališču, kjer je čakalo kar 13 ur, preden je lahko vzletelo. Snowdna na letalu ni bilo, tako kot so zatrjevale bolivijske oblasti. Bolivijski predsednik je proti domovini letel po obisku v Moskvi, kjer je na tamkajšnjem letališču Šeremetjevo še vedno ujet Snowden, ki so mu ZDA preklicale potni list, zato ne more kupiti letalske vozovnice in odpotovati.
"Opravičila držav, ki nam niso omogočile preleta čez njihovo ozemlje, niso dovolj," je dejal Morales pred pogovori z drugimi latinskoameriškimi voditelji, ki so mu izrazili podporo. "Nekatere vlade so se opravičile, češ da je šlo za napako, a to ni bila nobena napaka," je še dejal.
Ob robu srečanja je poudaril, da bo po potrebi preučil zaprtje ameriškega veleposlaništva v Boliviji. "V Boliviji ne potrebujemo ameriškega veleposlaništva," je dejal in napovedal, da ob morebitnem zaprtju osebju veleposlaništva ne bo šel "stisnit roke". "Imamo ponos, suverenost. Brez ZDA nam gre politično in demokratično bolje," je še dodal.
Po navedbah bolivijskega predsednika je od ene izmed štirih držav, ki so odrekle prelet njegovemu letalu, to zahtevala ameriška obveščevalna agencija Cia. "Minister ene izmed teh evropskih vlad nam je po telefonu osebno povedal, da se bodo opravičili, saj so bili presenečeni, in da je naročilo kontroli zračnega prometa dala Cia," je pojasnil Morales.
Si predstavljate, da bi se to zgodilo predsedniku ZDA?
Argentinska predsednica Cristina Kirchner je evropske vlade pozvala k javnemu opravičilu za "kršitve prava", medtem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro prepričan, da je Evropa "napadla mednarodno imuniteto, ki ščiti voditelje držav".
Ekvadorski predsednik Rafael Correa je napovedal, da bodo latinskoameriški voditelji sprejeli odločitve, ki bodo pokazale, da "ne bomo sprejemali takšnega poniževanja".
"Predstavljajte si, da bi se to zgodilo voditelju evropske države, da bi se to zgodilo predsedniku ZDA. Verjetno bi bil to povod za vojno," je dejal ekvadorski predsednik. Correa je tudi pozval k vrhu Združenja južnoameriških držav (Unasur), kjer bi govorili o incidentu. "Če to ne upraviči srečanja voditeljev držav Južne Amerike, kaj ga?" se je vprašal.
Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je na Twitterju izrazil podporo Moralesu, a posvaril pred "spreobračanjem tega v diplomatsko krizo med Latinsko Ameriko in EU-jem".
Snowden ne bo dobil islandskega državljanstva
Islandski parlament je medtem zavrnil predlog, po katerem bi Snowdnu podelili islandsko državljanstvo. 63-članski islandski parlament je v četrtek zvečer glasoval proti predlogu, ki ga je vložilo šest opozicijskih poslancev, med njimi nekdanji notranji minister Ogmundur Jonasson.
Jonasson je v razpravi v parlamentu med drugim poudaril, da "Snowdna lovijo in se ne more nikamor zateči". Če bi mu Islandija podelila državljanstvo, bi se tako izognili pravni zagati, zaradi katere države druga za drugo zavračajo Snowdnove prošnje za azil.
Islandska vlada je predtem sporočila, da bo njen odgovor na Snowdnovo prošnjo za azil negativen, saj bi jo moral vložiti na islandskem ozemlju.
Po današnjih navedbah WikiLeaksa je Snowden za azil zdaj zaprosil še šest drugih držav, vendar WikiLeaks na družbenem omrežju Twitter ni posebej navedel, za katere države gre.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje