Pogovori med voditeljema so potekali na skrivnem sestanku in dogovorila sta se, da predčasne parlamentarne volitve, ki naj bi bile 4. septembra - leto dni pred rednimi volitvami - ne bodo potrebne. Mofazova sredinska stranka Kadima bo namreč vstopila v koalicijo z desnosredinsko stranko Likud, ki jo vodi Netanjahu, in s tem oblikovala močno vlado. S 94 glasovi v parlamentu bo to ena najmočnejših koalicij v zgodovini Izraela.

Enotnost zaradi morebitnega napada na Iran?
Poznavalci so potezo Netanjahuja označili kot presenetljivo, mu bo pa to omogočilo bolj proste roke pri jedrskih načrtih. "Široka enotnost v vladi je dobra za varnost, gospodarstvo in ljudi v Izraelu," so po sestanku sporočili iz vladnega kabineta.

Okoljski minister Gilad Erdan je poudaril, da bo to pripomoglu k iskanju podore za morebitne akcije proti Iranu, saj Izrael vidi iranski jedrski program kot veliko grožnjo. "Volitve ne bi preprečile iranskega jedrskega programa. Ko se sprejema odločitev, ali državo napasti ali ne, je veliko bolje, da obstaja široka koalicija, ki združi tudi javnost," je dejal za Radio Izrael.

Težavno vladanje z manjšimi strankami
Do zdaj je Netanjahu vladal s koalicijo, v kateri je bilo več manjših strank, ki so pogosto pogojevale svojo podporo njegovi politiki z uresničevanjem lastnih interesov. Veliko razprtij je povzročil zakon Tal, ki skrajno ortodoksnim Judom dovoljuje, da se izognejo služenju vojaščine. Temu nasprotuje stranka zunanjega ministra Avigdorja Libermana Izrael naš dom.

Mofaz naj bi postal podpredsednik vlade
Mofaz, ki je bil za voditelja stranke izvoljen pred kratkim in je še takrat zagotavljal, da se ne bo pridružil Netanjahuju in ga bo raje poskušal naslediti na mestu premierja, naj bi zdaj postal podpredsednik vlade. Sporazum bodo še danes predstavili tudi parlamentu. Eden izmed razlogov za vstop v vlado naj bi bil tudi ta, da stranki Kadima javnomnenjske raziskave kažejo opazen upad podpore in da bi na morebitnih predčasnih volitvah doživela poraz.

Nova kolicija po mnenju političnega analitika Geralda Steinberga pa daje jasen znak tako Teheranu kot tudi Združenim državam Amerike in Evropi, da je Izrael notranje enoten, njegovo vodstvo pa spodobno dogovoriti na morebitne grožnje. Iran sicer ves čas poudarja, da je njegov jedrski program izključno civilne narave, z njim pa naj bi si želeli zagotovili le energetsko samooskrbo.

Kaj bo s politiko do Palestine?
Se pa analitiki že sprašujejo, kako bo koalicija dejansko delovala, predvsem je vprašljivo sodelovanje med Kadimo in skrajno desnimi strankami v vladi. Kadima je namreč Netanjahuju večkrat očitala, da ni storil dovolj za obnovo mirovnih pogovorov s palestinsko stranjo, medtem ko druga stran od vlade zahteva, naj legalizira nove izraelske naselbine na palestinskih tleh.