Trenutno je v izraelskih zaporih okoli 4.700 palestinskih zapornikov, številni med njimi zaradi kršitev varnostnih prestopkov. Večina jih čaka na sojenje ali so že bili obsojeni, 319 pa jih prestaja t. i. administrativni zapor. To je ukrep, ki izhaja še iz časov britanske nadvlade in ki omogoča neomejeno zadrževanje osumljencev za zapahi. Po palestinskih podatkih je med zaprtimi tudi 185 mladoletnikov.

Število palestinskih zapornikov se je občutno zmanjšalo lani, ko je Izrael v zameno za osvoboditev ugrabljenega izraelskega vojaka Gilada Šalita izpustil 1.027 zaprtih Palestincev. Od šestdnevne vojne leta 1967, ko je Izrael okupiral vzhodni Jeruzalem, Zahodni breg in Gazo, je izraelska vojska po palestinskih podatkih zaprla okoli 700.000 Palestincev, kar je približno 20 odstotkov populacije. Palestinci tako na današnji dan obeležujejo dan palestinskega zapornika.

Začetek gladovne stavke sovpada z napovedano izpustitvijo pripadnika palestinskega gibanja Islamskega Džihada Kaderja Adnana, ki je v protest, ker so ga zadrževali brez obtožnice, gladovno stavkal rekordnih 66 dni, zaradi česar med Palestinci uživa status narodnega junaka.

Fajada ni bilo na srečanje z Netanjahujem
Palestinski premier Salam Fajad je medtem odpovedal za danes predvideno srečanje z izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem v Jeruzalemu, kar bi bilo srečanje na najvišji ravni med sprtima stranema, odkar je pred skoraj dvema letoma zastal bližnjevzhodni mirovni proces.

Kot je sporočil glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat, sta se tako v Jeruzalem namesto Fajada odpravila on sam in palestinski predstavnik za varnostna vprašanja Madžed Faradž. Pri tem pa Erekat ni pojasnil razloga za odsotnost palestinskega premierja.

Fajad naj bi Netanjahuju predal pismo palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, v katerem je slednji postavil zahteve za obnovitev mirovnih pogajanj. Izraelski premier je dal vedeti, da bo pismo sprejel od kogar koli, ki bo prispel v Jeruzalem.

Pismo sta mu nato izročila Erekat in Faradž. Izraelska stran je po srečanju, ki je trajalo slabo uro, sporočila le, da so Izrael in palestinske oblasti zavezani, da bodo dosegli mir, in da bo Netanjahu odgovor na Abasovo poslanico palestinskemu voditelju posredoval v dveh tednih. Erekat je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad sestankom z izraelskim premierjem in dejal, da je bilo srečanje "resno".

Izraelska dejanja odvzela smisel
Abas naj bi v pismu zahteval, da Izrael zamrzne vso gradnjo judovskih naselbin na palestinski zemlji in privoli v meje izpred šestdnevne vojne leta 1967 kot temelju za meje prihodnje države Palestine. Pri tem naj bi pismo govorilo tudi o morebitnih spremembah, za katere bi se strani dogovorili sporazumno.

Palestinski predsednik naj bi v pismu med drugim tudi zapisal, da so dejanja Izraela palestinskim oblastem odvzela vsak smisel, zaradi česar so nastale razmere, ki se ne smejo več nadaljevati.

Če pa se bodo nadaljevale, Palestinci ne bodo več mogli spoštovati svojih zavez, naj bi še zapisal Abas. Pri tem naj bi se skliceval na dogovore, sklenjene z Izraelom po mirovnih sporazumih iz Osla leta 1993, na podlagi katerih so bile leto dni pozneje oblikovane palestinske oblasti.