Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v skladu z dogovorom o premirju končalo umik sil, ki so jih poslali kot okrepitev svojim mirovnim silam, ko so pred dvema tednoma gruzijske sile napadle prorusko separatistično pokrajino Južna Osetija.

Ruske sile so se večinoma umaknile na območje Južne Osetije in Abhazije, umik pa je potekal brez incidentov. Ruski vojaki, ki ostajajo v varnostnih tamponskih conah v okolici Južne Osetije in Abhazije, so na nadzornih točkah že začeli izvajanje svojih nalog, je še sporočilo ministrstvo.

ZDA ne verjamejo Rusom
Kljub ruskim zagotovilom pa je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da še vedno ni jasnih znakov o konkretnem umiku ruskih sil, ki se po mnenju Pentagona še vedno umikajo prepočasi. Da se Rusija ne drži dogovora, sta se med telefonskim pogovorom strinjala tudi ameriški predsednik George Bush in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Bela hiša je v četrtek zahtevala takojšen umik ruske vojske, rekoč, da s tem, ko zavlačuje, krši zaveze, dane v začetku meseca. Rusija krši svojo zavezo o umiku sil z gruzijskega ozemlja, zato si po besedah tiskovnega predstavnika ameriške administracije Washington ne predstavlja medsebojnega vojaškega sodelovanja z Moskvo, dokler se ne reši nastali položaj v Gruziji.

Zaradi vzpostavitve ruskih tamponskih con so protestirale gruzijske oblasti, ki zatrjujejo, da gre za enostransko odločitev Rusije, kar ni v skladu s sporazumom o premirju, ki sta ga Moskva in Tbilisi podpisala ob posredovanju Sarkozyja.

Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske general Anatolij Nogovicin je zatrdil, da bo ruska vojska tudi po umiku ohranila nadzor nad ključno cesto, ki povezuje prestolnico Tbilisi z zahodnim delom države ob Črnem morju.

Prošnja za priznanje
Parlament Južne Osetije je medtem Moskvo uradno zaprosil za priznanje neodvisnosti separatistične pokarjine. Rusiji je parlament zatrdil, da ima Južna Osetija vse atribute državnosti. Že v sredo je Moskvo za priznanje zaprosil parlament Abhazije, zgornji dom ruskega parlamenta pa naj bi o obeh zahtevah razpravljal v pondeljek.

VS ostaja razdeljen
Medtem Varnostni svet ostaja razdeljen glede razmer v Gruziji. Najvišji organ Združenih narodov se je znašel v nezavidljivem položaju, kajti tako ZDA kot Rusija, ki sta stalni članici VS-ja s pravico do veta, nasprotujeta obema predlogoma resolucije. ZDA so že dejale, da bodo uporabile pravico veta glede ruskega osnutka resolucije, ki predvideva uresničitev mirovnega sporazuma v šestih točkah, Rusija pa vztraja pri svojem nasprotovanju francoskemu osnutku, ki poudarja teritorialno integriteto Gruzije.

K. T. / G. V.