"Razmere na bojišču niso v korist Kijevu," je za uradno publikacijo ruske zunanje obveščevalne službe Razvedčik dejal Sergej Narškin, potem ko so ruske sile v zadnjih mesecih napredovale najhitreje od začetka vojne pred skoraj tremi leti in zasedle pomemben del ozemlja na vzhodu Ukrajine.

"Strateška pobuda na vseh področjih je naša, dosegamo cilje, medtem ko so oborožene sile Ukrajine tik pred propadom," je dejal Narškin in dodal, da je Zelenski za Rusijo izgubil vso legitimnost in "sposobnost pogajanja".

Narškin, ki vodi naslednico službe Prvi glavni direktorat nekdanje sovjetske tajne službe KGB, je po poročanju Reutersa eden od redkih visokih predstavnikov ruskih oblasti, ki ima relativno redne stike z visokimi ameriškimi in zahodnimi uradniki.

Pripravljenost Kijeva na pogajanja

Zelenski je v ponedeljek izjavil, da si Ukrajina bolj kot kdor koli drug želi konca vojne. "Brez dvoma bi diplomatska rešitev rešila več življenj. Res si prizadevamo za to," je dejal ukrajinski predsednik na skupni novinarski konferenci z vodjo nemških opozicijskih krščanskih demokratov Friedrichom Merzem v Kijevu.

Izjave Zelenskega kažejo na večjo pripravljenost Ukrajine za pogajanja o končanju vojne z Rusijo, ki se je začela februarja leta 2022, tudi zaradi skorajšnje vrnitve novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo. Na sobotnem srečanju z Zelenskim in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Parizu je Trump pozval k takojšnji prekinitvi ognja in pogajanjem za konec te "norosti".

Po besedah Zelenskega so se na srečanju v francoski prestolnici pogovarjali o "zamrznitvi" bojnih linij v Ukrajini, kjer Rusija nadzoruje približno petino njenega ozemlja. Kot je dejal, sam ne verjame v to, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi končati vojno, ampak ga je treba prisiliti v mir.

"A silo lahko uporabite le, če je Ukrajina močna. Močna Ukrajina pred kakršno koli diplomacijo pomeni močno Ukrajino na bojišču," je dejal Zelenski v Berlinu in s tem namignil na potrebo po vojaški pomoči Kijevu, pri čemer je dobil spodbudo vodilnega kandidata za novega nemškega kanclerja, saj je Merz za trenutno politiko Berlina dejal, da se Ukrajina bojuje z zvezanimi rokami.

Zelenski se je prav tako vrnil k ideji, ki jo je Macron ponudil februarja, ko se je zavzel za možnost, da bi evropske države poslale vojake v Ukrajino, vendar takrat med evropskimi voditelji za to ni bilo soglasja.

"Lahko razmišljamo in delamo na podlagi Emmanuelovega stališča. Predlagal je, da bi bil del enot neke države prisoten na ozemlju Ukrajine, kar bi nam zagotovilo varnost, dokler Ukrajina ni v Natu," je dejal Zelenski. "Moramo pa jasno vedeti, kdaj bo Ukrajina v Evropski uniji in kdaj v Natu," je dodal.

Kijev si vztrajno prizadeva pridobiti povabilo za pridružitev Natu in ves čas vojne vztraja, da potrebuje varnostna jamstva, ki bi Rusiji pomagala preprečiti novo vojaško agresijo, ko bo konec trenutne vojne.

Rusija po drugi strani zahteva, da Ukrajina opusti svoje ambicije v zvezi Nato, saj članstvo Kijeva v zavezništvu vidi kot nesprejemljivo varnostno grožnjo.

Tusk: Mirovni pogovori še to zimo?

Mirovni pogovori o končanju ruske invazije v Ukrajini bi se lahko začeli še to zimo, pa je dejal poljski premier Donald Tusk. Ob tem je Tusk, čigar država bo januarja prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, napovedal pogovore z več tujimi državniki.

"Naše predsedstvo (Sveta EU-ja) bo predvsem soodgovorno za to, kako bo videti politična pokrajina, morda za razmere med pogajanji, ki bi se lahko začela (...) to zimo," je novinarjem dejal Tusk.

Kot je povedal, bo o tem še danes govoril z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, v četrtek pa bo na Poljskem sprejel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Na Poljsko bo po njegovih besedah prišel tudi vodja nemške opozicije Friedrich Merz.

Dejal je še, da je tudi v stalnem stiku s skandinavskimi in baltskimi zavezniki, po mnenju katerih bi Poljska med predsedovanjem lahko imela vodilno vlogo pri pobudah za vzpostavljanje miru med Ukrajino in Rusijo. "Govoril sem s švedskim premierjem, čez deset ur pa bo v Varšavi predsednik estonske vlade," je povedal.

Varšava od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 velja za odločno podpornico Kijeva. Poljska je tudi ključno logistično vozlišče za zahodno vojaško pomoč Kijevu.

Poljska sicer med prednostnimi nalogami svojega predsedovanja Svetu EU pod geslom Varnost, Evropa izpostavlja varnost in možnosti za razvoj. Zato bo poljsko predsedstvo podpiralo dejavnosti za krepitev evropske varnosti v vseh njenih razsežnostih: zunanji, notranji, informacijski, gospodarski, energetski, prehranski in zdravstveni, piše na spletni strani poljskega predsedstva.