"Zagotoviti moramo zadostno podporo, da enkrat za vselej spremenimo smer tega konflikta," je po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov Nata poudaril Rutte. Kot je pojasnil, to pomeni, da se Ukrajini omogoči, da bo dovolj močna, da bo začela pogajanja z Rusijo o koncu vojne, ko bo hotela.

"A o tem bi morale odločiti ukrajinske oblasti, in to s pozicije moči," je zatrdil in dodal, da bi tako lahko Ukrajina dobila, kar želi in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu preprečila, da bi dosegel cilje, ki si jih je zastavil ob začetku vojne.

Po besedah Rutteja Rusija zagotavlja Severni Koreji podporo za raketni in jedrski program v zameno za orožje in napotitev severnokorejskih vojakov v vojno z Ukrajino. "Ne smemo biti naivni," je posvaril in dejal, da obstaja tveganje, da bo Severna Koreja uporabila jedrsko in raketno tehnologijo in bo grožnja tudi ZDA, Japonski in Južni Koreji oziroma regiji.

Ameriški zunanji minister je po srečanju poudaril, da se mora Ukrajina odločiti o nadaljnji mobilizaciji vojakov, če se želi v vojni zoperstaviti ruski agresiji, saj je to po njegovih besedah ključ do uspeha, poleg orožja in streliva.

"Ukrajina mora sprejeti težke odločitve glede nadaljnje mobilizacije, vendar so to nujne odločitve," je dejal Blinken. "To je ključnega pomena, kajti tudi z denarjem, tudi s strelivom morajo biti ljudje na fronti, da se spoprimejo z rusko agresijo," je dodal.

V pogovoru za Reuters je Blinken dejal, da mora Ukrajina za vojno proti Rusiji pridobiti mlajše ljudi, stare od 18 do 25 let.

Prejšnji teden so mediji poročali, da Washington od Kijeva pričakuje spremembo zakona o mobilizaciji in znižanju starostne meje za vpoklic v vojsko s 25 let na 18 let, s čimer bi razširili nabor vojakov za bojevanje proti ruskim silam.

"Dva odstotka BDP-ja za obrambo preprosto nista dovolj"

Na vprašanje, ali bi si morale članice Nata prizadevati za zvišanje izdatkov za obrambo na tri odstotke BDP-ja, je Rutte odgovoril, da se s številnimi članicami strinja, da dva odstotka preprosto nista dovolj, če hoče zavezništvo na dolgi rok obdržati sedanjo stopnjo odvračanja. "Zdaj se lahko branimo, a želim zagotoviti, da bo tako tudi čez štiri ali pet let."

Kakšen odstotek bi morala vsaka država nameniti za obrambo in ali bi morali biti izdatki prilagojeni sposobnostim posamezne članice, bi se morali po besedah Rutteja dogovoriti. "Ampak naj bo jasno, če hočemo obdržati odvračanje na sedanji ravni, dva odstotka nista dovolj," je poudaril generalni sekretar Nata, a priznal, da bodo pogajanja o tem težka.
Poudaril je še, da obrambna industrija ne proizvaja dovolj in po previsokih cenah, dobava pa je prepočasna. "V zavezništvu moramo tesneje sodelovati, da bi proizvedli več po bolj sprejemljivih cenah," se je še zavzel.

Rutte je razkril, da so ministri razpravljali tudi o vse bolj agresivni drži Rusije in njenih vse bolj sovražnih dejanjih v članicah Nata. "Teh napadov je vedno več, zato moramo od storilcev zahtevati odgovornost," je poudaril.

Zato so se na srečanju dogovorili o vrsti proaktivnih ukrepov za preprečevanje sovražnih in kibernetskih dejavnosti Rusije. Ti vključujejo okrepljeno izmenjavo obveščevalnih podatkov, več vaj, boljšo zaščito kritične infrastrukture, izboljšano kibernetsko obrambo in ostrejše ukrepanje proti ruski ladijski floti, ki izvaža nafto, je povedal Rutte. Napovedal je še, da bo zavezništvo pri teh vprašanjih tesno sodelovalo z EU-jem.

Fajon: Ni še čas za vabilo v Nato

Ukrajina se približuje zvezi Nato, a še ni primeren čas za vabilo tej državi v zavezništvo, je po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov Nata povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Vsi smo se strinjali, da gre za nepovraten proces. Proces se je začel, Ukrajina se približuje zvezi Nato in v tem oziru praktično ni nobene dileme. Je bilo pa tudi bolj ali manj strinjanje, da včeraj ni bil trenutek za takšno odločitev," je Fajon povedala o ministrski razpravi glede članstva oziroma vabila za članstvo Ukrajine v Natu.

Tudi Slovenija se strinja s politiko odprtih vrat zavezništva, kar pomeni pripravljenost na širitve, ko so tretje države pripravljene, je pojasnila.

Razprava je potekala, potem je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga poudaril, da Ukrajina ne bo sprejela nobenih varnostnih jamstev razen polnopravnega članstva v zvezi Nato. Pozval je tudi k dodatni vojaški pomoči.

O tem so govorili na neformalni večerji v okviru Sveta Nato-Ukrajina, ki se je udeležil tudi Sibiga. "Bilo je zelo jasno skupno sporočilo: Ukrajini je treba stati ob strani, ji pomagati," je povedala Fajon.

Dodala je, da bo Slovenija enega pripadnika slovenske vojske poslala tudi v Natovo poveljstvo za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov (NSATU), ki ga zavezništvo vzpostavlja v Wiesbadnu v Nemčiji.

Po besedah Fajon na zasedanju niso razpravljali o možnosti, da bi evropske države po sklenitvi prekinitve ognja v Ukrajini tja poslale svoje vojake za podporo pri uveljavljanju prekinitve. Slovenska vlada o tem še ni razpravljala, je pojasnila ministrica.

Orban s papežem o vojni

Madžarski premier Viktor Orban se je v Vatikanu s papežem Frančiškom in visokima predstavnikoma Vatikana pogovarjal o možnostih za mir v Ukrajini. S Svetega sedeža so sporočili, da so v pogovoru posebno pozornost namenili vojni v Ukrajini s poudarkom na humanitarnih posledicah in prizadevanjih za spodbujanje miru.

Orban je na družbenih omrežjih objavil fotografijo jutranje maše v Baziliki svetega Petra s pripisom "Izkoristiti moramo priložnost za mir".

Po pogovoru Orbana s papežem in nato še z državnim sekretarjem Vatikana Pietrom Parolinom ter podsekretarjem za odnose z državami Miroslawom Wachowskim so iz Vatikana sporočili še, da so govorili tudi o madžarskem predsedovanju Evropski uniji ter o "osrednji vlogi družine in zaščiti mladih".

Papež je Orbana sprejel pred tedensko avdienco. Pozneje se je Orban sešel tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni, s katero sta se zavzela za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bi temeljil na Ustanovni listini Združenih narodov. Poudarila sta tudi pomen povojne obnove Ukrajine, o čemer bodo razpravljali na konferenci o Ukrajini, ki jo bo julija prihodnje leto gostila Italija.

Orban, ki je največji zaveznik Kremlja v Evropski uniji, je že večkrat pozval k mirovnim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino, medtem ko že od začetka ruske invazije leta 2022 zavrača pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini. Julija je bil deležen kritik zaradi pogovorov v Moskvi o možnostih za končanje vojne le nekaj dni po prevzemu polletnega predsedovanja Svetu EU-ja.

Papež Frančišek, ki redno moli za mirno rešitev vseh konfliktov na svetu, je na današnji avdienci govoril tudi o "mučeniški Ukrajini".