Danes 88-letni nekdanji egiptovski predsednik je bil vse od aprila 2011, dva meseca po tem, ko je pod pritiskom protestnikov odstopil s položaja, v priporu. Že kmalu po odstopu so ga namreč obtožili odgovornosti za smrt protestnikov, ki so zahtevali konec njegove tri desetletja trajajoče vladavine.

Leta 2012 je kairsko sodišče odločilo, da je Mubarak kot vrhovni poveljnik egiptovske vojske dejansko odgovoren za smrt 239 protirežimskih protestnikov, umrlih v 18 dneh protestov. Prizivno sodišče je zatem odredilo vnovično sojenje, leta 2014 pa so obtožnico proti Mubaraku umaknili. Javni tožilec se je potem na odločitev pritožil, zato so Mubaraku začeli soditi še enkrat, na najvišjem, kasacijskem sodišču. To je odločilo, da je Mubarak nedolžen in obenem zavrnilo zahteve odvetnikov sorodnikov žrtev glede uvedbe civilnih tožb zoper predsednika.

Zapustil vojaško bolnišnico, zdaj je spet doma
Ker je bila odločitev sodišča dokončna, je Mubarak danes zapustil vojaško bolnišnico v Kairu, kjer je bil nazadnje zaprt - tam je namreč prestajal triletno zaporno kazen zaradi korupcije, kar je tudi edino, kar mu je tožilstvo uspelo dokazati. Tožilstvo je proti njemu vložilo številne obtožnice, a je bilo lansko sojenje zaradi korupcije edino sojenje, na katerem je bil obsojen.

"Da, zdaj je spet doma, v Heliopolisu," je za Reuters potrdil Mubarakov odvetnik Farid El Dib. Heliopolis je sicer elitna soseska v Kairu, kjer stoji tudi Mubarakova nekdanja predsedniška palača, še piše Reuters.

Za Mubarakom Mursi, za njim Al Sisi
Mubarak je bil sicer prvi voditelj, ki ga je odnesla arabska pomlad in se je znašel na sodišču. Potem ko je v začetku leta 2011 končno odstopil, so v državi potekale prve svobodne volitve po 30 letih, na katerih je zmagal islamistični predsednik Mohamed Mursi. Ta se je na oblasti obdržal zgolj eno leto, po množičnih protestih proti njemu se je zgodil udar in na oblast se je povzpel general Abdel Fatah Al Sisi, ki je potem zmagal na predsedniških volitvah leta 2014. Al Sisi je začel oster boj proti Mursiju in njegovi Muslimanski bratovščini, ki so jo uvrstili na seznam terorističnih organizacij, in jo prepovedali. Na stotine Mursijevih privržencev je bilo ubitih, več tisoč jih je zaprtih.