Še prej pa so morali umakniti aktivista, ki se zavzema za izkoriščanje jedrske energije.

Nemške desne stranke oživljajo idejo o ponovnem zagonu jedrskih elektrarn, češ da brez njih v državi ni zanesljive in poceni oskrbe z elektriko. A podatki kažejo drugače.

Več tisoč ljudi si je ogledalo, kako sta se po detonacijah vase zrušila stolpa leta 2015 ugasnjene nuklearke Grafenrheinfeld iz 55.000 ton jekla in betona. Stolpa sta padla tudi zato, ker sta bila simbol pred dobrim letom končane jedrske dobe v Nemčiji.

Na njunem mestu bodo shranili demontirane komponente elektrarne. Končno odlagališče za radioaktivne odpadke bo država iskala še 50 let.

Ugašanje jedrskih elektrarn je bila napaka, pravijo liberalci, desni AfD in konservativni CDU, ki bi lahko po volitvah prihodnje leto prevzela vodenje vlade. Tudi javnost je glede vprašanja razdeljena.

Podnebni aktivisti pa takole: "Večina ljudi noče živeti v bližini jedrske elektrarne ali odlagališča jedrskih odpadkov in noče toliko plačevati za elektriko. Nobena energija ni tako draga, kot je jedrska," je dejala Luisa Neubauer iz gibanja Petki za prihodnost.

Nemčija je elektriko iz nukleark povsem nadomestila z obnovljivimi viri, ki predstavljajo že 60 odstotkov električne proizvodnje. Nameščanje sončnih panelov poteka na jugu države tako hitro, da imajo težave z omrežjem. Država za zdaj nima težav z energetsko oskrbo.

Res je, da elektriko tudi uvaža, vendar to počne, kadar je ta cenejša in v večini iz obnovljivih virov. Zagon starih ali gradnja novih jedrskih elektrarn danes stane na milijarde, na desetine milijard in tega denarja Nemčija ob vseh drugih izdatkih nima. Jedrska energija v Nemčiji je mrtev konj, pravi kancler Olaf Scholz. A politična debata o tem je vse prej kot pokopana.