Po preštetih glasovih z 80 odstotkov volišč je Hernandez prejel 35,9 odstotka glasov, kandidatka levičarske stranke Libre pa 29 odstotkov. Za zmago je potrebna navadna večina.

Ko bodo prešteti vsi glasovi, bodo tudi uradno razglasili zmagovalca nedeljskih volitev, čeprav se glede na število nepreštetih glasov izid ne more več spremeniti.

V stranki Libre trdijo, da so bili oropani zmage, kar nameravajo tudi dokazati. Nekdanji predsednik Manuel Zelaya, ki je soprog Castrove, je podpornike pozval k množičnim protestom v soboto.

Zelayo, ki je bil na vzporednih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, sta leta 2009 v državnem uradu strmoglavili vojska in konservativna koalicija poslovnežev.

V primeru zmage bi Castrova postala prva ženska na čelu ene najrevnejših latinskoameriških držav, ki se ponaša z neslavnim slovesom ene najvišjih stopenj umorov na sveti. V povprečju je vsak dan umorjenih 20 ljudi, odgovornost za nasilje pa je predvsem na tolpah in tihotapcih mamil.

Opazovalci Evropske unije in Organizacije ameriških držav so volitve označili za transparentne in neproblematične.