36-letni tanzanijski državljan je prvi ujetnik iz zloglasnega zapora v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, ki so mu sodili na ameriškem civilnem sodišču.

Obtožen je bil sodelovanja v napadih Al Kaide v Nairobiju in Dar Es Salamu leta 1998, ko je bilo ubitih 224 ljudi. Porota je odločila, da je kriv v točki obtožnice, ki ga je bremenila sodelovanja v zaroti z namenom poškodovanja ali uničenja ameriške lastnine z razstrelivom. V drugih 284 točkah obtožnice, ki so ga bremenile zarote in umorov, je bil oproščen.

Nič prizanesljivosti zaradi mučenja
Sodnik je zavrnil obrambo, ki je trdila, da je bil Gajlani zaveden od ljudi, za katere je šele pozneje izvedel, da pripadajo mednarodni teroristični mreži Al Kaida. Obramba je priznala, da je Gajlani priskrbel jeklenke s plinom in tovornjak, kar so uporabili v napadu, a sam naj ne bi vedel zato.

"Gospod Gajlani se je zavedal, da bodo ljudje umrli," je dejal sodnik Lewis Kaplan, ki je zavrnil Gajlanijevo prošnjo za prizanesljivost, ker so ga v zaporu mučili. Sodnik mu je odvrnil, da se to ne more primerjati s trpljenjem, ki ga je sam povzročil.

Težka in dolga pot do zaprtja Guantanama
Sojenje Gajlaniju na sodišču v New Yorku je preizkus za ameriškega predsednika Baracka Obamo in njegov poskus sojenja 173 terorističnim osumljencem, ki so še zaprti v Guantanamu, med katerimi je tudi Kalid Šejk Muhamed, samooklicani načrtovalec terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001.

Obama si je zaprtje zapora v Guantanamu postavil za eno izmed glavnih nalog njegovega predsedovanja, vendar je kmalu spoznal, da to ne bo potekalo gladko in hitro, saj je naletel na številne odločne nasprotnike, ki menijo, da je zapor nujno potreben za boj proti islamskim skrajnežem. Guantanamo je postal črn madež ameriške politike in predmet številnih kritik z vsega sveta zaradi mučenja zapornikov.