Ob osamosvojitvi od Danske leta 1944 je Islandija prevzela dansko ustavo, popravila nekaj členov in besedo "kralj" zamenjala z besedo "predsednik", od takrat naprej pa se popravkov niso več lotevali.

Pisanja nove ustave so se Islandci lotili kar s sobotnimi volitvami, na katerih so izbirali 31 članov ustavnega zbora, ki bodo zadolženi za pripravo ustave. To je edinstven primer neposredne demokracije, ki so ga Islandci očitno vzeli za svojega, saj so se v velikem številu odpravili na volišča.

"Zelo pomembno je, da običajni državljani, ki ne želijo ohranjati trenutnega stanja v državi, sodelujejo pri prevetritvi ustave," je dejala islandska premierka Johanna Sigurdardottir in izrazila upanje, da bo nova ustava temelj za preoblikovanje in spravo države, da se to zgodi, pa mora biti vpleten ves narod.

Pester nabor kandidatov
Ustavni zbor, ki bo zadolžen za pripravo ustave, bo sestavljalo od 15 do 31 delegatov. Končno število bodo določili glede na razmerje spolov. Zbor bo sestavljen le iz navadnih državljanov, za izvolitev pa se lahko poteguje vsakdo; izjema so predsednik države, predstavniki oblasti in odbor, zadolžen za organizacijo zbora.

Za izvolitev v zbor se poteguje 523 ljudi, med njimi so vozniki tovornjakov, univerzitetni profesorji, odvetniki, novinarji in računalniški navdušenci. Vsi so imeli tudi možnost predstavitve na islandskem radiu. Izvoljeni člani zbora bodo v času sodelovanja v zboru prejemali tako plačo, kot jo prejemajo poslanci.

Pri pisanju osnutka ustave bodo uporabili materiale, ki so jih izbrali pri nenavadnem projektu na začetku leta. Takrat je okoli tisoč naključno izbranih Islandcev, starih od 19 do 89 let, izrazilo svoje mnenje o tem, kaj bi morala vsebovati nova ustava.