Poenostavljeno povedano je rudarjenje kriptovalut odkrivanje novih virtualnih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oziroma po angleško blockchain.

Zapletene računalniške operacije, ki se uporabljajo pri tem, zahtevajo ogromno električne energije. Po mnenju strokovnjakov sicer še vedno ne toliko, da bi lahko to svetovno gledano zamajalo ravnovesje, nedvomno pa gre za veliko količino, zaradi česar nekatere države že resno razmišljajo o zvišanju cen elektrike, če tega še niso storile.

T. i. rudarji zato svoje "rudnike" vse pogosteje selijo v države, kjer so cene elektrike nižje. Med njimi je tudi Islandija, kjer so v zadnjih mesecih zrasli pravi "rudniški kompleksi", kot so jih poimenovali tuji mediji. Za to nimajo zaslug le cene, temveč tudi hladnejše podnebje, ki olajša hlajenje zahtevnih računalniških komponent.

Številne islandske družbe tako opozarjajo, da "kriptorudarji" porabijo več elektrike od največjih industrijskih obratov in vseh gospodinjstev skupaj. Po ocenah družbe HS Orka bodo ta letos porabila skupno 700 gigavatnih ur elektrike, za rudarjenje kriptovalut pa bo potrebnih okoli 840 gigavatnih ur. Na Islandiji sicer živi okoli 340.000 ljudi.

Spletni portal Fortune poroča, da je iz vlade slišati pritožbe zaradi skromnih koristi, ki jih ima Islandija od takšnih projektov. Rudniki kriptovalut namreč ne potrebujejo številčnega osebja, skromni pa so tudi z vidika vlaganj v infrastrukturo. Objekti, kjer so računalniške komponente, so lahko namreč precej preprosti.

Obdavčitev kriptorudarjenja?
Ker kriptovalute niso obdavčene, so skromni tudi njihovi davčni prispevki, zato se v islandski Piratski stranki sprašujejo, ali bi država morala uvesti posebni davek na takšno dejavnost.

Na visoko porabo elektrike pri rudarjenju kriptovalut so pred mesecem dni po posebnem izračunu opozorili tudi v investicijski banki Morgan Stanley. Kot so ugotovili, bi poraba električne energije pri rudarjenju bitcoinov letos lahko dosegla raven, ki jo bodo po pričakovanjih leta 2025 dosegala vsa električna vozila na svetu skupaj, in raven letne porabe elektrike v Argentini.

Vrednost kriptovalut se je v zadnjem času sicer precej znižala, a se zadnje dni spet zvišuje. Vrednost najbolj znane med njimi, bitcoina, je prejšnji torek prvič po sredini lanskega novembra zdrsnila pod raven 6.000 dolarjev. Še pred slabima dvema mesecema je dosegla rekordnih 19.511 dolarjev. V petek pa je že spet presegla 10.000 dolarjev.