Potem ko so delniški trgi januarja nadaljevali silovito rast in nenehno postavljali rekorde, je februar prinesel hudo streznitev, v ponedeljek pa že kar paniko. Newyorški indeks Dow Jones je padel za skoraj 4,6 odstotka (največ po vrhuncu evropske dolžniške krize avgusta 2011) oziroma za rekordnih 1.175 točk. Med trgovanjem je pogledal celo pod 24 tisoč točk, tako da je dnevna izguba znašala tudi 1.597 točk, s čimer je bil Dow že za več kot deset odstotkov oddaljen od rekorda, kar pomeni, da je trg tudi uradno vstopil v fazo popravka, ki so ga mnogi pričakovali že nekaj mesecev. Glavni vzrok za pretres na Wall Streetu so predvsem pričakovanja, da bo Fed zaradi odličnih gospodarskih podatkov prehitro zaostroval denarno politiko. Včerajšnji dan je sicer prinesel odboj in dvoodstotno rast Dow Jonesa, vse do 24.912 točk (+2,33 odstotka).

Korekcija le lepa nakupna priložnost?
"Trenutno dogajanje ni nič nenavadnega po rasti, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih. Veliko večja verjetnost je, da trenutni padci predstavljajo priložnost za vlagatelje. Po takem januarju, ko smo že konec meseca dosegli raven, si so jo analitiki napovedovali za konec leta 2018, je korekcija del normalnega gibanja trgov. A sami razlogi za rast so ostali nespremenjeni oz. so se še izboljšali - gospodarski kazalci, gospodarska rast, presežna likvidnost in rast dobičkov podjetij. In tudi če pogledamo stanje od konca leta do danes, smo približno tam, kjer smo začeli leto," miri Mihajlo Todurov iz Vzajemci skupine. Da bi tako silovit padec delnic nakazoval nekaj hudega (kot pred 10 leti), se ne zdi verjetno, saj je svetovna gospodarska rast robustna, recesije pa ni na vidiku.

Glavna skrb: nevarnost višjih obresti
"Najslabše, kar lahko storijo vlagatelji, je panična prodaja. Tudi lani je bilo takšno stanje, kot ga trgi v povprečju doživijo enkrat na 50 let. Ocenjujemo, da je navkljub vsemu trenutno stanje na trgih optimistično. Še več, podobno sliko je zaslediti ne samo v ZDA, ampak tudi na drugih pomembnejših trgih. Medvedji trgi le redko nastanejo brez prihajajoče recesije. In glede na gospodarske kazalce pomembnejših gospodarstev so ti skoraj vsi zelo dobri. Vseh 45 največjih gospodarstev na svetu je v letu 2017 dosegalo pozitivno gospodarsko rast, kar se skoraj nikoli še ni zgodilo," pravi Todurov. Se pa obdobje poceni denarja končuje in vlagatelje je močno zaskrbelo, ker se je donosnost ameriške 10-letne obveznice v petek povzpela na 2,85 odstotka. Na začetku leta je bila še 2,4-odstotna. Todurov: "Kaj bi pa lahko vplivalo na obrat trenda? Veliko stvari. Največ pozornosti bi morali vlagatelji nameniti centralnim bankam, inflaciji in obvezniškim trgom."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 6. februarja:

.

Janet Yellen za slovo kaznovala banko Wells Fargo
V ponedeljek so jo močno skupile predvsem tehnološke delnice, tudi FANG-delnice (Facebook, Amazon, Netflix in Alphabet), od leta 2009 nosilke bikovskega trenda, ki so se pocenile do pet odstotkov. Malo katastrofo so doživele delnice banke Wells Fargo, ki so strmoglavile za devet odstotkov, potem ko je ameriška centralna banka zaradi številnih nepravilnosti, med drugim tudi odpiranja milijonov lažnih računov, ostro kaznovala to drugo največjo ameriško banko. Wells Fargo do nadaljnjega bilančne vsote ne bo smel povečati nad vrednost s konca lanskega leta, to je dva bilijona (dva tisoč milijard) dolarjev. Fed se je prvič v zgodovini odločil za takšno kazen, to pa je bilo tudi zadnje dejanje guvernerke Janet Yellen, ki se ji je v ponedeljek iztekel štiriletni mandat in jo je zamenjal Jerome Powell.

Ripple doživel 80-odstotni padec
Še hujši padci so se zaradi prizadevanj regulatorjev, da omejijo uporabo kriptovalut (oziroma trgovanje z njimi), zgodili na trgu kriptovalut. Bitcoin je prvič po novembru pogledal pod 6.000 dolarjev, njegova vrednost se je letos prepolovila. Ne le, da je "zmanjkalo idiotov, ki bi (bitcoine) kupovali pri vsak dan rekordnih cenah" (priljubljena fraza med vlagatelji, da bo balon naraščal, dokler se bodo našli novi idioti, ki bodo kupovali pri vedno višjih cenah), tudi padec pod 10 tisoč dolarjev ni premamil kapitala, da bi to ocenil kot enkratno nakupno priložnost. Šele pri zdrsu pod 6.000 dolarjev je sledil občutnejši (30-odstotni) odboj in rast do 7.800 dolarjev. Indija načrtuje, da bo prepovedala bitcoin kot plačilno sredstvo, številne ameriške in britanske banke (tudi JPMorgan, Citigroup in Lloyds) pa ne bodo več tolerirale nakupov bitcoinov s kreditnimi karticami, saj se bojijo, da stranke ne bodo mogle poravnati dolgov, če bo vrednost kriptovalut strmoglavila. Skupile so jo tudi vse preostale vodilne kriptovalute. Ripple je bil pred točno enim mesecem vreden skoraj 3,5 dolarja, včeraj je bil 80 odstotkov nižje.

Kovač: "Bitcoin je za zdaj globalna prevara"
"Gre za mlad trg in nihče ne ve prave vrednosti kriptovalut, zato tudi analize v takem primeru ne dajo razlage, le več ugibanj. Najverjetneje gre za kombinacijo različnih podatkov (splošna panika, omejitve s strani največjih gospodarstev, dogajanje okoli tethra, umik največjih vlagateljev, tudi umetni vpliv ni izključen) in strahu pred nadaljnjimi padci," je še povedal Mihajlo Todurov. Bolj oster je bil pred kratkim v pogovoru za Mladino ekonomist Bogomir Kovač, ko so ga vprašali, kaj se bo zgodilo, ko bodo vsi želeli unovčiti dobiček pri kriptovalutah: "Takrat se bo zgodba sesula. Finančna utopija bo postala ekonomska realnost, ljudje se bodo zbudili iz sanj, grdo plačali za svoja tveganja. Bitcoin je za zdaj globalna prevara, decentralizacija denarja je lahko zgolj lokalna. V tržnem gospodarstvu na državni in globalni ravni pa mora ostati regulirano vrednostno sidro. Vse drugo je naivna iluzija."