Vojska trdi, da je pripadnik v Turčiji prepovedane stranke v mestu Semdinli v pretežno kurdskem jugovzhodnem delu Turčije pred banko ustrelil vojaka, ki je bil takrat v civilu.

Vojak je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP za posledicami ran umrl v bolnišnici. Turške oblasti so sprožile operacijo, da bi našle in ujele storilca. PKK napada do zdaj ni komentiral.

Po stopnjevanju nasilja, ki je sledilo samomorilskemu napadu v jugovzhodnem mestu Suruc 20. julija - pripisuje se ga Islamski državi -, se je vlada v Ankari odločila za ofenzivo na položaje IS-ja v Siriji, pa tudi na položaje PKK-ja na severu Iraka.

Nato "solidaren" s Turčijo
Turčija je sicer napovedala konec mirovnega procesa s kurdskimi uporniki in prosila za podporo Nata. Tako je Ankara zaprosila za sestanek vseh 28 veleposlanikov Nata ob resnosti razmer po terorističnih napadih v zadnjih dneh, saj čuti, da jo Islamska država (IS) in Delavska stranka Kurdistana (PKK) ogrožata. Izredni sestanek članic Nata je sklicala v skladu s 4. členom pogodbe Severnoatlantskega vojaškega zavezništva, kar se je v zgodovini zavezništva zgodilo šele petič. "Članice se bodo posvetovale, kadar koli je po mnenju katere od njih ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere od članic ogrožena," piše v 4. členu.

Turčija zveze Nato ni zaprosila za dodatno vojaško navzočnost, je po sestanku veleposlanikov zavezništva dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. So pa članice v skupni izjavi Turčiji zagotovile solidarnost zaradi, kot menijo, dvojne grožnje, s katero se spoprijema, in sicer zaradi napadov kurdskih upornikov in Islamske države. "Vse zaveznice so Turčiji zagotovile svojo solidarnost in trdno podporo," je ponovil Stoltenberg.

Več držav članic Nata naj bi Turčijo pozivalo, naj v posredovanju proti PKK-ju z zmernostjo uporablja vojaška sredstva, da bi tako pustili odprta vrata za nadaljevanje mirovnega procesa med stranema, piše nemška tiskovna agencija DPA. Tudi Stoltenberg je v ponedeljek Turčijo opozoril, naj z letalskimi napadi na položaje PKK-ja ne ogrozi mirovnega procesa s Kurdi.

Kot je pred sestankom poročal BBC, naj bi ZDA in Turčija zaveznice seznanile tudi s svojim načrtom, da bi severni del Sirije "očistili" skrajnih pripadnikov IS-ja. S tem bi to območje postalo varno tamponsko območje, na katero bi se lahko vrnili izgnani prebivalci in ki bi zagotovilo stabilnost v regiji. Kot je po poročanju Al Džazire dejal tiskovni predstavnik Pentagona, kontraadmiral John Kirby, bi tamponsko območje obsegalo 110 kilometrov vzdolž turške meje.

Turčija je pred dnevi začela izvajati zračne napade na položaje IS-ja v Siriji, kar pa je hkrati izrabila tudi za napade na zaklonišča in skladišča orožja gverilske enote PKK-ja na severu Iraka. Te so po smrtonosnem napadu v kraju Suruc na jugu države 20. julija, za katerega odgovornost pripisujejo IS-ju - pri čemer PKK turške oblasti obtožuje sodelovanja z IS-jem - obnovile oborožene operacije. "Mirovnega procesa ni mogoče nadaljevati s tistimi, ki napadajo narodno enotnost," je na novinarski konferenci na letališču v Ankari pred odhodom na Kitajsko poudaril turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Eksplozija plinovoda
PKK je že pred dnevi sporočil, da ustavitev ognja nima več smisla. Sledilo je nasilje na turških tleh, katerega tarča so bili med drugim policisti in vojaki, v ponedeljek zvečer pa tudi plinovod v vzhodni turški pokrajini Agri, ki povezuje Turčijo in Iran. Odgovornosti ni prevzel še nihče, turški mediji pa so ob zaostrenih razmerah prst uperili v PKK.

Nato odločno stoji na strani Turčije
Stoltenberg je izjavil, da zavezništvo odločno podpira članico Turčijo, ki se je spoprijela z grozovitim dejanjem terorizma in nestabilnostjo na južni meji. Poudaril je, da kakršne koli politike terorizma ne gre trpeti ali upravičevati, zato je prav, da se Nato danes spoprime z nestabilnostjo na pragu Turčije in Natovih meja.

Napadi na IS in PKK se bodo nadaljevali
Generalni sekretar Nata danes ni komentiral odločitve Ankare, da je poleg napada na IS v Siriji napadla tudi položaje PKK-ja v Iraku in to združila v širšo vojno proti terorizmu, pa čeprav sta skupini odločni nasprotnici. Zaradi tega so se pojavila vprašanja oziroma namigi o tem, da se morda Turčija bolj zavzema za omejitev zmožnosti kurdskih borcev v Iraku in Siriji kot obvladovanje IS-ja.

Turški premier Ahmet Davutoglu je v ponedeljek razkril, da se bodo letalski napadi tako na IS kot PKK nadaljevali, da pa pri tem ne bo kopenskega posredovanja. Turčija trenutno izvaja napade na IS in PKK s topništvom in letali.

Bagdad protestira
Medtem se je tudi uradni Bagdad odzval na turške napade na severu Iraka. Presodil je, da gre za nevarno stopnjevanje in kršitev iraške suverenosti. Kot je prek Twitterja sporočil iraški premier Hajder Al Abadi, je iraška vlada Turčijo pozvala, naj spoštuje dobre odnose med državama. Nemška tiskovna agencija DPA je še poročala, da je Al Abadi zapisal, da se Irak čuti obvezanega, da ustavi napade Turčije na iraško ozemlje.

Dvojna ofenziva Turčije
Turčija je srečanje Nata zahtevala po smrtonosnem napadu v mestu Suruc na jugu države 20. julija, ki mu je sledil niz drugih nasilnih dogodkov. Po valu nasilja v državi je prejšnji teden začela dvojno ofenzivo - na položaje PKK-ja na severu Iraka, ki je sicer v Turčiji prepovedan, in IS-ja v Siriji.

Ankara je v zadnjih letih naredila nekaj korakov naprej pri doseganju mirovnega dogovora s Kurdi, z levičarskimi uporniki pa leta 2013 tudi sklenila krhko prekinitev ognja, ki je vse do zdaj držala. Zaradi dogajanja zadnjih dni pa narašča zaskrbljenost, da bo kurdska manjšina, ki predstavlja okoli 15 odstotkov prebivalcev Turčije, znova porinjena na rob družbe.

Turški predsednik je sicer danes povedal, da Ljudske demokratske stranke (HDP), glavne kurdske stranke v Turčiji, ki je bila prejšnji mesec prvič izvoljena v parlament, ne bodo prepovedali. Bi pa lahko sprejeli ukrepe proti njenim posamičnim članom, ki imajo povezave z uporniki.

Turška policija medtem nadaljuje aretacije domnevnih pripadnikov IS-ja, PKK-ja in levičarskih skupin. V zadnjem tednu je bilo v okviru te akcije priprtih že več kot 1.000 ljudi, poroča BBC.