Turčija čuti, da jo Islamska država in Kurdska delavska stranka ogrožata, zaradi česar je v skladu s 4. poglavjem pogodbe severnoatlantskega vojaškega zavezništva sklicala izredni vrh, na katerem se bo z drugimi članicami posvetovala o nadaljnjih potezah. Vrh Nata bo v torek v Bruslju na sedežu zavezništva.

Kaj bodo porekli turški zavezniki?
ZDA in druge vodilne članice bodo verjetno skušale omejiti napade Turčije na PKK, ki se medtem na severu Sirije ob letalski podpori Američanov in koalicije odločno in uspešno bori proti Islamski državi. Sočasno bo uradna Ankara verjetno javno zaveznikom predstavila načrt varnostnega območja znotraj Sirije, pri čemer naj bi turške sile zavzele ozemlje med mestoma Azaz in Jarablus, ki ga zdaj obvladuje IS.

PKK vrnil udarec v Turčiji
V eksploziji avtomobila bombe v večinsko kurdski provinci Diyarbakir na jugovzhodu Turčije sta bila v soboto zvečer ubita dva turška vojaka, štirje pa ranjeni.

Oboroženo krilo PKK-ja, Sile za obrambo ljudstva (HPG), je na svoji spletni strani sporočilo, da so njihovi gverilci izvedli napad in da so ubili osem vojakov, 11 pa ranili. Turška vojska je nasprotno potrdila smrt dveh vojakov, štirje pa so ranjeni.

Kurdski uporniki iz vrste Kurdske delavske stranke PKK so sicer opozorili, da ne bodo več spoštovali premirja iz leta 2013, potem ko je turška vojska ob zračnih napadih na položaje Islamske države v Siriji začela napadati tudi položaje PKK-ja na severu Iraka.

V PKK-ju so to potezo označili za agresijo in kršenje prekinitve ognja med PKK-jem in turškimi varnostnimi silami, ki je veljalo od marca 2013, poroča STA. Zadnji turški zračni napadi na PKK na severu Iraka so najhujši od avgusta 2011.

Turčija izvaja napade tako na IS kot na PKK, ki se v Iraku bori ravno proti IS-ju. Turški dnevnik Hurriyet, ki povzema poročanje francoske tiskovne agencije, navaja profesorja s področja Bližnjevzhodne politike z ameriške univerze Missouri State Davida Romana, ki je dejal, da je glavna tarča turške vojaške kampanje ravno PKK, in ne IS. To je potrdil tudi sam predsednik Turčije, Tayyip Recep Erdogan, ki je po poročaju telesurtv.net v petek dejal, da bodo napadi osredotočeni predvsem na PKK. Premier Ahmet Davutoglu je sicer dejal, da bodo tarča Turčije vse organizacije, ki "ogrožajo" Turčijo.

PKK, ki ga uradna Ankara in Washington označujeta za teroristično organizacijo, že tri desetletja bije boj za samoupravo na jugovzhodu Turčije, v tem času pa je bilo ubitih več kot 40.000 ljudi. Leta 2012 sta strani začeli dialog za končanje upora, a dogovora nista dosegli, še poroča STA.

Napad v Surucuju kot uvod v val nasilja
Zadnji val nasilja se je začel s samomorilskim napadom v južnem turškem mestu Suruc blizu meje s Sirijo in mesta Kobane s pretežnim kurdskim prebivalstvom. V napadu 20. julija, ki se pripisuje IS-ju, je bilo ubitih 32 ljudi. Kot poroča BBC, je šlo večinoma za študente, ki so načrtovali izvajanje človekoljubne pomoči v Kobaneju onkraj meje.

Po napadu so se v Ankari in Carigradu vrstili protesti proti napadu, pa tudi domnevnemu sodelovanju turških oblasti z IS-jem v njihovem boju proti Kurdom v Siriji. PKK je v sredo ubil dva turška policista, ki sta po mnenju te v Turčiji prepovedane skupine sodelovala z IS-jem pri napadu v Surucu.

Prepovedan mirovni shod
V Turčiji še vedno potekajo protesti proti IS-ju in vladi. Policija je v Ankari v soboto tako protestnike razgnala z vodnim topom, več deset ljudi je aretirala. Oblasti v Carigradu pa so prepovedale napovedan protidžihadistični "mirovni shod", ki naj bi se zgodil danes. Kot razloge so oblasti navedle varnostne in prometne težave.

Turške varnostne sile izvajajo po državi množične aretacije domnevnih pripadnikov IS-ja, PKK-ja in drugih skupin, saj naj bi predstavljali nevarnost za državo. Premier Davutoglu je dejal, da je bilo do zdaj aretiranih 590 ljudi.

Eden izmed aretiranih v Carigradu je po poročanju državne tiskovne agencije Anadolu Rus iz Dagestana, Abdulah Abdulajev, višji vodja IS-ja, zadolžen za tuje nabornike v mestu.