Na avstrijskem Koroškem so praznovali 89. obletnico razvpitega plebiscita, na katerem se je leta 1920 večina Korošcev izrekla za pripadnost Avstriji in proti tedanji Jugoslaviji, ki je nastala po prvi svetovni vojni.

Deželni glavar Dörfler je ob obletnici dejal, da bi moral biti pogoj za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva.

Skupaj s predsednikom koroškega deželnega zbora Josefom Lobingom sta napadla Narodni svet koroških Slovencev, ki se je zavzel za internacionalizacijo vprašanja dvojezične topografije. Za Lobinga je Narodni svet "črna ovca", ki bi jo bilo treba odpisati.

Nekoliko bolj spravljiv je bil v svojih izjavah celovški župan Christian Schneider, ki je dejal: "Na tem mestu je imel nekdanji deželni glavar Jörg Haider svoj zadnji govor. Pozval je k sožitju. Sprejmimo njegovo sporočilo."

Pereča problematika dvojezičnih napisov
Že avstrijski zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 je predvideval 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo, toda avstrijsko ustavno sodišče je decembra 2001 ocenilo, da je ta delež previsok, in razveljavilo dele zakona in ustrezno uredbo iz leta 1977.

Ustavno sodišče je razsodilo, da za obvezno dvojezično topografijo v skladu s 7. členom
Avstrijske državne pogodbe (ADP) zadostuje okoli 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje.

Postavitve dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem je najodmevnejša težava slovenske manjšine v Avstriji in buri duhove že od podpisa ADP-ja leta 1955. S tem vprašanjem se bo moral spopasti avstrijski premier Werner Faymann, saj njegova predhodnika Wolfgang Schüssel in Alfred Gusenbauer pri reševanju tega vprašanja nista bila uspešna.