V nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, je umrlo sedem ljudi, osem je ranjenih, dva sta v kritičnem stanju, eno truplo so reševalci našli danes, šest pa v nedeljo. Še vedno je pogrešanih okoli 13 ljudi, možnosti za njihovo preživetje so majhne, je za TV Dnevnik poročal dopisnik iz Italije Janko Petrovec.

Slovencev med žrtvami in pogrešanimi ni. Iskanje zdaj nadaljujejo s helikopterji, z napravami, ki lokalizirajo morebitne telefonske naprave, psi in brezpilotniki s termo kamerami, je poročal Petrovec. Uradno pogrešanih je zdaj 13, potem ko se je konzulatu pozno popoldne javil pogrešani Avstrijec. Ob vnožju so po navedbah italijanske agencije Ansa še štirje avtomobili s tujimi registrskimi tablicami (nemškimi, češkimi in madžarskimi), ki jih do zdaj niso mogli povezati s pogrešanimi.

Da bi lahko bil ledenik nevaren, je nakazovalo več dogodkov v preteklih dneh. 23. junija sta dva izletnika padla v 20 metrov ledeniško razpoko, dan pred nesrečo so italijanski mediji poročali o pospešenem ledu zaradi rekordnih temperatur, po nesreči so domačini poročali, da so v zadnjih dneh slišali pokanje ledenikov. Ali bi moral kdo reagirati in prepovedati vzpone na Marmolado, bo pokazala preiskava tožilstva zaradi nenaklepne povzročitve nesreče, ki je že v teku, je še poročal Petrovec.

Da je možnosti za preživetje pogrešani malo, je v izjavi za radio Prvi potrdil tudi gorski reševalec Aljaž Anderle, ki je trenutno v Dolomitih. "Sam te možnosti ne vidim. Spodaj na ledeniku so razpoke, verjetno je bilo nekaj te plazovine skupaj z žrtvami celo odložene v te razpoke. Vendar pa, glede na višinsko razliko, ki jo je plaz premostil, in kamenje, zmešano z ledenikom, je te možnosti zelo zelo malo," je povedal.

Med pogrešanimi je večina Italijanov iz alpskih dežel, pa tudi Romuni in Čehi ter po en Francoz in Avstrijec. Ne kaže, da bi bil pogrešan kakšen Slovenec.

Sožalje družinam žrtev je izrazil tudi italijanski premier Mario Draghi, ki je obiskal kraj nesreče, je povedal, da je treba ukrepati, da bi se v prihodnje izognili tovrstnim nesrečam. "Vlada mora razmisliti o tem, kaj se je zgodilo, in sprejeti nadaljnje ukrepe," je dodal in plaz deloma pripisal podnebnim spremembam. Prav tako se je sestal z družinskimi člani žrtev in jim izrazil sožalje.

Postopke identifikacije otežuje to, da so trupla popolnoma izmaličena.

Popoldne se je na območju odlomil nov kos ledenika in sprožil manjši plaz.

Plaz zgrmel po pobočju s hitrostjo 300 kilometrov na uro

Dopisnik RTV Slovenija iz Italije Janko Petrovec je poročal, da se je serak z ledenika odtrgal v nedeljo malo pred 14. uro, za sabo potegnil blato in grušč, nato pa s hitrostjo 300 kilometrov na uro zgrmel najmanj 500 metrov po pobočju. Masa ledu in kamenja se je ustavila na 2800 metrov višine in pri tem prečkala tudi običajno plezalno pot na goro.

Sorodna novica Najmanj šest žrtev v plazu odlomljenega ledenika na Marmoladi

"Gre za dogodek, ki se v visokih gorah z ledeniki dogaja redno. Gre za lomljenje seraka oziroma visečega ledenika na njegovem robu. Zadnje čase se ti dogodki dogajajo pogosteje. Zaradi ekstremno visokih temperatur pa se dogajajo tudi na ledenikih, ki veljajo za stabilnejše," je še pojasnil Aljaž Anderle.

Iskanje s pomočjo brezpilotnih letalnikov

Reševalna akcija se seveda nadaljuje, toda vreme pri tem ne pomaga: rekordnim temperaturam so danes sledila neurja, reševalci pa so tudi previdni zaradi nestabilnega terena. Plaz, ki ga je povzročil utrgani serak, se je med potjo navzdol tudi razširil, tako da gre za območje, široko približno dva kilometra – in to pod, lahko bi rekli, še vedno grozečim ledenikom.

Reševalna služba je aktivirala brezplačno telefonsko številko (0039 461 495 272), na kateri lahko ljudje prijavijo pogrešane, ki se niso vrnili z izleta na ledenik.

Preiskava vzrokov nesreče, stroka krivi visoko temperaturo

Državno tožilstvo v Trentu je začelo preiskavo morebitnih vzrokov za nesrečo. Nesreča se je zgodila dan po tem, ko so na vrhu ledenika zaznali rekordno visoko temperaturo 10 stopinj Celzija.

Strokovnjaki menijo, da naj bi bilo za nesrečo krivo prav nenavadno toplo vreme, povezano z globalnim segrevanjem. V prihodnje bi se lahko zaradi tega zgodilo še več podobnih nesreč. "Zdajšnje razmere na ledeniku ustrezajo sredini avgusta, ne pa začetku julija," je dejal profesor naravoslovja na univerzi Roma Tre Massimo Frezzotti.

Po poročanju Janka Petrovca pa so tudi domačini v preteklih dneh opozarjali na pokanje v ledeniku in na šum vode pod njim. Menijo, da bi morale biti poti na Marmolado zaprte.

"Lahko dodam še, da se je na ledeniku pred desetimi dnevi zgodila še ena nesreča s smrtnim izidom, ko sta dva nevarovana izletnika romunske narodnosti padla 20 metrov globoko v ledeniško razpoko," dodaja RTV-jev dopisnik.

Tajanje ledenikov ena največjih groženj podnebnih sprememb

Ledenik na 3300 metrov visoki gori Marmolada, imenovani tudi "kraljica Dolomitov", je največji v gorski verigi Dolomiti in napaja reko Avisio.

"Za ta ledenik velja, da se je njegov volumen v zadnjih 80 letih zmanjšal za 80 odstotkov, popolnoma pa naj bi izginil najpozneje do leta 2050, kar pomeni, da ga čaka podobna usoda kot večino drugih evropskih ledenikov," je poročal Petrovec.

V skladu z marčevskim poročilom Medvladnega odbora ZN-a za podnebne spremembe (IPCC) je tajanje ledu in snega ena od desetih glavnih groženj, ki jih povzroča globalno segrevanje. Po navedbah odbora bi lahko ledeniki v Skandinaviji, Srednji Evropi in na Kavkazu do konca stoletja izgubili od 60 do 80 odstotkov svoje mase.