Časnik New York Times je v torek poročal, da na osnutku seznama ni ZDA, Brazilije in Rusije.

EU naj bi za varne opredelila tiste države, ki ne presegajo povprečnega števila novih okužb na 100.000 ljudi v EU-ju v minulih 14 dneh, kar je trenutno 16, medtem ko je ta številka v ZDA, Braziliji in Rusiji precej višja. Med varne države naj bi bili sicer po navedbah ameriškega časnika uvrščeni Kitajska, Uganda, Kuba in Vietnam.

Priporočilo naj bi se uskladilo do konca meseca
Po vrsti pogovorov v minulih dneh sta Evropska komisija in hrvaško predsedstvo o tem v sredo znova razpravljala z veleposlaniki članic EU-ja, a konkretnega besedila priporočila po neuradnih informacijah še ni. Cilj tako ostaja, da se priporočilo uskladi do konca meseca. Do takrat namreč velja sedanje priporočilo prepovedi nebistvenih potovanj v EU.

Seznam varnih držav bodo prilagajali vsaka dva tedna
Gre le za priporočilo, ki naj bi zagotovilo usklajeno delovanje, potrebno zaradi tveganj, ki jih sicer prinaša prosto gibanje po schengenskem prostoru, a končna odločitev je v pristojnosti članic. Ob tem se vrstijo svarila, da bi neusklajeno ukrepanje pomenilo vnovično uvedbo nadzora na notranjih mejah v schengnu. Seznam epidemiološko varnih držav bodo sproti prilagajali, predvidoma vsaka dva tedna.

Evropska komisija je 11. junija priporočila, naj odprava vseh omejitev na notranjih mejah v EU-ju zaradi pandemije novega koronavirusa velja od sredine meseca. Začetek postopnega odpiranja zunanje meje Unije pa je priporočila s 1. julijem in pozvala k pripravi seznama tretjih držav, ki izpolnjujejo tri merila: ustreznost epidemiološkega položaja, zmožnost zagotavljanja omejevalnih ukrepov med potovanjem in vzajemnost.

Komisija je tedaj predlagala, naj bodo na prvem seznamu države Zahodnega Balkana, saj da so epidemiološke razmere v teh državah podobne ali boljše kot v članicah Unije ter zaradi posebnega in tesnega odnosa Unije s temi državami. A položaj se je v minulih dneh spremenil. Tudi zaradi hitro spreminjajočih se razmer ni pričakovati, da bo seznam dogovorjen bistveno prej kot konec meseca.

Za države, za katere bodo omejitve veljale še naprej, je komisija sicer predlagala razširitev kategorij oseb, za katere je dopuščena izjema. Ta zdaj velja za državljane EU-ja, ki se vračajo domov, zdravnike, znanstvenike in čezmejne delavce. Po novem pa naj bi veljala tudi za mednarodne študente. Omejitev nebistvenih potovanj iz tretjih držav v Unijo so voditelji članic Unije podprli sredi marca, sprva za 30 dni, nato je bil ukrep že večkrat podaljšan. Komisija sicer priporoči usklajeno ukrepanje, a odločitev je v rokah članic.
Ukrep zdaj izvajajo vse članice EU-ja, razen Irske ter schengenske države Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Prav tako ga ne izvaja Združeno kraljestvo, so pa Britanci kljub brexitu v prehodnem obdobju še vedno obravnavani kot državljani EU-ja, zato omejitve zanje ne veljajo.

Predlog proračuna za prihodnje leto: 166,7 + 211 + 133 milijard evrov
Evropska komisija je predlagala proračun EU-ja za prihodnje leto v vrednosti 166,7 milijarde evrov, ki naj bi bil dopolnjen z nepovratnimi sredstvi v višini 211 milijard evrov in posojili v višini približno 133 milijard evrov iz novega svežnja za okrevanje Evrope po pandemiji novega koronavirusa. To je prvi letni proračun v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, o katerem pa se članice še pogajajo. Ko bo Unija dosegla dogovor o večletnem proračunu, bo komisija predlog ustrezno prilagodila. Komisija med drugim predlaga, da se dodeli 55,2 milijarde evrov skupni kmetijski politiki in 47,15 milijarde evrov kohezijski politiki, kar naj bi bilo dopolnjeno z 42,45 milijarde evrov v okviru mehanizma ReactEU iz novega svežnja za okrevanje.

Poleg tega predlaga 9,47 milijarde evrov za sklad za pravičen zeleni prehod, 619 milijonov evrov za mehanizem za civilno zaščito in 1,19 milijarde evrov za nov samostojni program EU-ja za zdravje. 1,34 milijarde evrov naj bi šlo za digitalno Evropo, tri milijarde za instrument za povezovanje Evrope, 2,89 milijarde evrov za Erasmus+, 2,1 milijarde evrov za sklada za azil in migracije ter za upravljanje meja ter 17,3 milijarde programu Obzorje Evropa. V komisiji ob tem poudarjajo, da je bistveno predlog proračuna sprejeti hitro, da bo lahko več sto tisoč podjetnikov, raziskovalcev, kmetov in občin po vsej Evropi začelo koristiti sredstva in vlagati v boljšo prihodnost za naslednje generacije.

Nemški program predsedovanja: "Skupaj. Naredimo Evropo spet močno"
Medtem pa je nemška vlada sprejela program predsedovanja Svetu EU-ja, ki nosi naslov "Skupaj. Naredimo Evropo spet močno". Nemčija namerava v središče postaviti premagovanje koronavirusne krize.

Zaradi pandemije covida-19 je Evropska unija pred usodnim izzivom, piše v programu. "Med nemškim predsedovanjem Svetu EU-ja se bomo z vso močjo zavzeli, da nalogo obvladamo skupaj in s pogledom v prihodnost ter znova okrepimo Evropo," so še zapisali. Ena od prednostnih nalog bo tudi končanje pogajanj z Združenim kraljestvom po izstopu iz povezave. Med drugim pa se bodo osredotočili še na varovanje okolja, digitalizacijo in kako naj Evropa nastopa med velesilama Kitajsko in ZDA.

17. in 18. julija prvi fizični vrh voditeljev EU-ja v Bruslju
V Berlinu upajo, da bodo že ob začetku predsedovanja na vrhu EU-ja v juliju dosegli dogovor o načrtu za gospodarsko prenovo EU-ja po koronavirusni krizi. Voditelji članic EU-ja bodo 17. in 18. julija na izrednem srečanju v Bruslju razpravljali o svežnju za okrevanje Evrope po pandemiji v vrednosti 1850 milijard evrov. To bo tudi prvi fizični vrh od uvedbe omejitev zaradi novega koronavirusa.