Begunci potrebujejo, da "pustimo naša vrata odprta, da slavimo njihovo moč in dosežke ter razmišljamo o izzivih, s katerimi se spopadamo", so sporočili z UNHCR-ja. Solidarnost z ljudmi, ki so bili prisiljeni zbežati s svojih domov, pomeni tudi to, da najdemo rešitve za njihove stiske. Rešitve za končanje konfliktov, da se lahko varno vrnejo na svoje domove, da jim zagotovimo možnosti za uspeh v skupnostih, ki so jih sprejele, ter zagotovimo sredstva državam, ki jih potrebujejo za vključitev in podporo beguncev, poudarjajo pri tej agenciji Združenih narodov.

V nedavno objavljenem poročilu je UNHCR ugotovil, da je bilo zaradi vojn, nasilja, pregonov in kršitev človekovih pravic, pa tudi podnebnih sprememb, po svetu konec letošnjega aprila prisilno razseljenih rekordnih 120 milijonov ljudi, med njimi kar 40 odstotkov otrok.

To je skoraj dvakrat več kot pred desetletjem, število prisilno razseljenih pa narašča že 12. leto zapored. Kar 75 odstotkov beguncev gostijo države s srednjimi in nizkimi dohodki.

Obsežna raziskava, ki jo je z UNHCR-jem izvedel Ipsos, pa je pokazala, da 73 odstotkov odraslih v 52 državah na severu in jugu verjame, da bi tisti, ki bežijo pred vojno ali pregonom, morali imeti možnost poiskati varnost v drugih državah.

Ob tem pa je v nekaterih glavnih gostiteljicah in zahodnih državah tretjina vprašanih mnenja, da begunci pozitivno prispevajo k trgu dela, gospodarstvu in kulturi njihove države, tretjina pa je nasprotnega mnenja.

Ukrajinski begunci so bolje obravnavani kot drugi

Komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v svojem letnem poročilu ugotovila, da so ukrajinski begunci deležni boljše oskrbe kot ljudje, razseljeni zaradi drugih vojn in izrednih razmer.

Komisija je pohvalila prizadevanja za podporo ukrajinskim beguncem od začetka vojne februarja 2022, a je opozorila, da je oskrba ljudi iz Ukrajine nihala glede na njihovo etnično pripadnost.

Kot primer komisija navaja nastanitev za Rome z ukrajinskim državljanstvom, ki je bila slabše kakovosti od tiste, ki so jo ponudili drugim Ukrajincem v istih razmerah.

Kmalu po začetku vojne je tudi Afriška unija sporočila, da je vznemirjena zaradi poročil afriških državljanov v Ukrajini, da so jim oblasti preprečile prečkati mejo in prehod na varno.

Precejšnje razlike so bile opazne tudi v kakovosti sprejemnih centrov in storitev, ki so jih oblasti zagotovile Ukrajincem v primerjavi z begunci in prosilci za azil od drugje, ugotavlja ECRI.

Izvršni sekretar ECRI-ja Johan Friestedt je dejal, da bi morali ljudi od vsepovsod sprejemati tako, kot so bili sprejeti Ukrajinci.

Slovenija: Lani zaščito poiskalo 16.000 ljudi

V Sloveniji so svetovni dan v torek zaznamovali v azilnem domu na Viču v Ljubljani, kjer je direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo Katarina Štrukelj dejala, da zaposleni v uradu, nevladne organizacije in posamezniki po najboljših močeh "skrbijo, da bi se begunci v Sloveniji dobro počutili" in da nas to lahko navdihuje z optimizmom, da je mogoče na področju migracij spreminjati stvari na bolje.

V poslanici ob svetovnem dnevu je zapisala, da je v Sloveniji v preteklem letu za mednarodno ali začasno zaščito zaprosilo več kot 16.000 ljudi. Med njimi je bilo več kot 8000 ljudi, predvsem žensk in otrok, ki so v Slovenijo pribežali iz Ukrajine.

Slovenija je po prepričanju direktorice Štrukelj v preteklem letu pokazala solidarnost do ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem ter beguncem omogočila dostop do različnih oblik pomoči in podpore ter s tem podprla uspešno integracijo in vključevanje v lokalna okolja.

Slovenska filantropija opozarja na pomanjkljivosti

V nevladni organizaciji Slovenska filantropija pa so opozorili na številne izzive in pomanjkljivosti na tem področju, kot so urejanje področja kulturnih mediatorjev, integracijska strategija, ki še ni zaživela, pomanjkanje premikov na področju zakonodaje ter odpori pri umestitvi morebitnih novih azilnih domov.

Svetovni dan beguncev so prvič zaznamovali 20. junija 2001 ob 50. obletnici Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Pred tem so zaznamovali dan beguncev v Afriki, a ga je Generalna skupščina ZN-a decembra 2000 uradno razglasila za svetovni dan.

ECRI: Porast antisemitskih in protimuslimanskih dejanj

ECRI je v poročilu izrazil tudi zaskrbljenost zaradi porasta antisemitskih in protimuslimanskih dejanj od začetka vojne v Gazi oktobra lani, pa tudi primerov sovražnega govora med politiki do beguncev.

Komisija ugotavlja, da se je od napadov palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani in izraelskega uničenja Gaze, ki je sledilo, več evropskih držav soočilo s strmim porastom antisemitizma.

Primeri antisemitizma, ki jih omenja poročilo, segajo od sovražnega govora do fizičnih napadov na Jude. "Medtem ko kritika Izraela sama po sebi ne more veljati za antisemitsko, pa lahko to velja za pozivanje k umorom Judov," je zapisano v poročilu za lansko leto.

ECRI je tudi zaskrbljen zaradi znatnega povečanja incidentov, motiviranih iz sovraštva do muslimanov.

Avtorji poročila ob tem opažajo razvoj bolj "sovražnih narativov" pri političnih voditeljih do beguncev, ki s svojimi izjavami ustvarjajo protipriseljensko vzdušje zaradi politične koristi, zlasti v času volitev.

"Opazili smo številne primere javnega diskurza, ki grožnjo t. i. islamizacije evropskih družb uporablja izključno za volilne namene," je na novinarski konferenci povedal vodja ECRI Bertil Cottier.