Nezadovoljstvo v državi se širi od julija, ko je parlament potrdil varčevalno naravnan proračun, s katerim naj bi zajezili rastoči primanjkljaj, razmere pa so se zaostrile v četrtek prav zaradi načrtovane obdavčitve klicev prek aplikacij za sporočanje.

Protestniki so vzklikali slogan s protestov med arabsko pomladjo leta 2011: "Ljudje zahtevajo padec režima." V Bejrutu so z gorečimi gumami zaprli cesto, ki vodi do letališča. Oblasti so tja napotile močne enote varnostnih sil. Banke, državne institucije, šole in univerze so zaprte, saj protestniki z gorečimi gumami zapirajo glavne avtoceste, ki povezujejo prestolnico s preostalimi mesti po državi.

Blizu sedeža vlade v središču Bejruta so v četrtek izbruhnili spopadi med protestniki in varnostnimi silami, saj so demonstranti želeli vdreti v zgradbo. Varnostne sile so protestnike poskušale razgnati s solzivcem. Poškodovanih je bilo 40 pripadnikov varnostnih sil. Protestniki so poleg tega povzročili velik požar blizu mošeje Mohameda Al Amina v središču Bejruta. Protesti so izbruhnili tudi v mestu Sidon na jugu države, v Tripolisu na severu in dolini Beka, nato pa so se razširili še drugod po državi.

V pričakovanju zvišanja davkov

Vlada sicer razmišlja še o vrsti drugih varčevalnih ukrepov, s katerimi želi pomagati opešanemu gospodarstvu in si zagotoviti 10 milijard evrov pomoči, ki so jo Libanonu lani obljubili mednarodni donatorji. Pričakovati je, da bo v prihodnjih mesecih v okviru proračuna za prihodnje leto napovedala zvišanje vrste davkov.

Po podatkih finančnega ministrstva libanonski javni dolg znaša 77 milijard evrov, kar je 150 odstotkov BDP-ja. Slab gospodarski položaj je posledica napetih političnih razmer v državi in osem let trajajoče državljanske vojne v sosednji Siriji.