Tunizija velja za zibelko arabske pomladi, saj se je z ljudsko vstajo in strmoglavljenjem dolgoletnega diktatorja Zineja Al Abidineja Ben Alija leta 2011 val nezadovoljstva razširil še v druge arabske države.

Istega leta so Tunizijci na volitvah izvolili ustavodajno skupščino, katere naloga je bila oblikovanje nove ustave. Največ poslancev je dobila islamistična Ennahda.

Ennahdi se zmaga nasmiha tudi tokrat, njena glavna nasprotnica pa je liberalna Nida Tunis. Nobena izmed strank naj sicer ne bi osvojila večine, kar krepi možnost oblikovanja koalicije. A medtem ko je Ennahda na to pripravljena, Nida Tunis možnost vstopa v koalicijo z Ennahdo izključuje in izpostavlja slabo bilanco njene vlade, še posebej na področju varnosti in ekonomskih reform.

Država je kmalu po spremembi oblasti zašla v novo politično krizo, h kateri sta prispevala tudi umora dveh vidnih opozicijskih politikov. Po več mesecih negotovosti in napetosti so politične stranke januarja letos vendarle sprejele novo ustavo, vlada Ennahde pa je v skladu z dogovorom odstopila in oblast prepustila pretežno tehnokratski vladi.

Prelomne volitve
Tunizijski predsednik Moncef Marzouk je parlamentarne in predsedniške volitve nedavno označil za prelomne, saj naj bi odigrale pomembno vlogo na poti do izpopolnitve demokracije.

A čeprav je Tunizija edina izmed držav v regiji, v kateri se je proces demokratizacije brez večjih težav nadaljeval tudi po arabski pomladi, sta slabo stanje gospodarstva in močno razdeljena politična pokrajina omajala zaupanje Tunizijcev v demokracijo.

Glede na raziskavo ameriškega think-tanka, Pew Research Centre, bi samo 38 odstotkov Tunizijcev izbralo demokratično vlado namesto "voditelja z močno roko", medtem ko je bil še pred dvema letoma njihov delež 51-odstoten. Močno nezadovoljni so Tunizijci tudi z gospodarskim stanjem države, ki ga skoraj 90 odstotkov opisuje kot slabega.