Od mesta je po napadu ostal le kup ruševin, napad pa je zahteval več kot 70.000 žrtev. Od tega je v samem napadu umrlo okoli 40.000 ljudi, kasneje pa je za posledicami eksplozije umrlo še okoli 30.000 ljudi. Japonska je kapitulirala šest dni kasneje.

9. avgusta 1945 je bil Nagasaki tarča bombe z imenom "Fat man" oz. "Debelinko". Bomba je nad severnim delom mesta eksplodirala 2 minuti čez 11. uro. Severni del Nagasakija je bil popolnoma uničen. Skupno je eksplozija zahtevala 73.844 smrtnih žrtev, okoli 75.000 ljudi pa je bilo ranjenih. Na stotine tisočev ljudi je nato trpelo posledice žarčenja in jedrskega onesnaženja okolja.

V spominski slovesnosti je župan mesta Tomihisa Taue pozval svet, naj prepove jedrsko orožje. "Kot ljudje imamo pred sabo dve poti. Ena nas vodi v svet brez jedrskega orožja, druga pa v popolno pogubo, kar nam prinaša trpljenje in uničenje, kakršnega smo pred 64 leti že okusili v Hirošimi in Nagasakiju," je dejal župan.

Z bombo Japonce spravili na kolena
ZDA so z atomskima bombama, ki so ju vrgli na na Hirošimo in Nagasaki, Japonsko prisilili h kapitulaciji. Ta se je zgodila 15. avgusta 1945, s tem pa se je končala tudi druga svetovna vojna na Tihem oceanu.

Američani menijo, da je imelo jedrsko orožje ključno vlogo pri končanju vojne, saj bi se po njihovem mnenju ta lahko vlekla še več let. Uporabo tega orožja so utemeljevali tudi s tem, da je rešilo več sto tisoč, če ne celo milijonov ameriških vojakov, ki bi morali poraziti Japonsko na njenih tleh. Po drugi strani pa sta bombi na Hirošimo in Nagasaki pripomogli k manjšim žrtvam na japonski strani, saj so se bili Japonci pripravljeni boriti do smrti in predaje niso poznali, meni uradna ameriška doktrina.

"Z zločinom zažugali Stalinu"
Kritiki pa opozarjajo, da je bila uporaba jedrskega orožja nad civilnima mestoma jasen vojni zločin, za katerega bi morale ZDA odgovarjati. In če je bilo bombo na Hirošimo še mogoče upravičiti s tem, da rešuje življenja ameriških vojakov, pa je bila bomba na Nagasaki s tega vidika povsem nepotrebna, saj naj bi bila Japonska takrat že na kolenih in pripravljena na predajo. Analitiki tako opozarjajo, da je bil "Debelinko" predvsem svarilo Stalinovi Sovjetski zvezi.

Po drugi svetovni vojni se je začela nova - hladna vojna, ki pa jo je, po svoje paradoksalno, prav jedrska oboroževalna tekma pomagala ohraniti na stopnji, ki ni postala vroča. Tveganje medsebojnega uničenja je bilo preveliko, da bi se voditelji nasprotujočih si blokov zapletli v resnejši spopad.

Osem držav z jedrskim orožjem
Do danes je po javnih podatkih jedrsko orožje uspešno preizkusilo osem držav. Poleg ZDA in Rusije med jedrske sile spadajo še Kitajska, Velika Britanija, Francija ter Indija in Pakistan, najnovejša v tej družbi pa je tudi Severna Koreja. Takšno orožje naj bi imel tudi Izrael, Iran pa naj bi ga razvijal.