Hudomušni mladi fotograf Federico, ki si je pri 16 letih izboril šolski projekt fotografiranja konklava, je sicer mislil bolj na nahrbtnik in leta svojega mentorja Poljaka "Krisa", ki mu je v zameno za inštrukcije in vodstvo skozi papeške volitve podtaknil tričetrt svoje težke fotoopreme. "Življenje je neusmiljeno, vsaka šola nekaj stane, tako ali tako pa se mu je vse že povrnilo," je bil dobre volje veteran še iz obdobja poljskega papeža, potem ko je učenca pripeljal v enega boljših lokalov s picami na kose, s pomenljivim imenom "Habemus pizza".

Prenagljene sodbe in primerjave
"Sedež je zaseden. Frančišek je dobro začel. Koliko bo pa v Cerkvi res drugače? Za ljudi v kuriji najbrž preveč, za vernike nekaj malega, za zunanji svet pa bo vse isto ali pa še slabše," je skeptičen Krzysztof, ki je predvsem privrženec rekla Dajmo času čas, in se še posmehnil opoldanskim novinarskim primerjavam z Janezom XXIII., ki je s sklicem II. vatikanskega koncila sprožil največjo cerkveno prenovo zadnjih stoletij.

Spremembe tradicije pri nagovoru in blagoslovu, prve besede, šale in dejanja Argentinca Jorgeja Maria Bertoglia pa so vseeno očarale veliko večino v Rimu. Ali je že samo imenovanje prvega Latinskoameričana in jezuita za papeža postalo prelomno? Glede na doživeto in slišano, se je začelo pisati novo pomembno poglavje v zgodovini 1,2-milijardne Cerkve, ki pa si je v zadnjih letih zaradi pedofilskih škandalov in notranjih bojev v vatikanski kuriji sama nadela kopico križev.

Dajmo priložnost novemu someščanu
"Življenje gre dalje, Italija še nima vlade, evro še ni iz krize. Kaj imam jaz od tega Argentinca? Kot, recimo, prepričan levičar lahko ostro rečem nič, kaj me bo en "far" učil, ki mu takoj lahko očitam te in druge grehe. Če pa rečem, dajmo priložnost novemu someščanu: nekaj všečnih potez, deluje skromno in ponižno, morebiti pa se bo še vatikanska birokracijo malce tega le nalezla. Predvsem pa, zakaj bi se hudoval vnaprej. Vidim, da so verniki zadovoljni, privoščim jim," pripoveduje lastnik motoristične prodajalne in delavnice, kjer gledam za kakšnim uporabnim ogledalom za na moped in kjer ni dvoma, da politično srce bije močno na levi.

"Vsak ima svoje grehe. Kako že piše v Bibliji: Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanj. Eni samo bentijo, to ne dela, to je zanič, kaj mi je tega treba. Če bi si prisluhnili, pomagali, dali oporo, bi bilo vse lažje in bi kaj dobrega naredili za vse nas," sklene mojster in mi še predlaga, naj si raje omislim vespo kot vsi pravi Rimljani. "Ob naslednji priložnosti."

V cerkveni šoli: "To bo še zanimivo"
In glej ga zlomka, nekaj ur pozneje sem znova slišal podobno misel. Prva papeževa pridiga, ki ni bila vnaprej napisana in razposlana medijem, je dobila štiri jasne poudarke: hoja, gradnja, pričevanje oz. izpovedovanje ter še križ. A tokrat sem bil v povsem drugačnem okolju - v kavarni papeške univerze Gregoriana, ki jo vodijo jezuiti, torej red, iz katerega izhaja tudi novi papež.

Odziv druščine študentov in profesorjev, tako kleriških kot posvetnih, je bila sila zanimiv. Navdušeno presenečeni so bili nad besedami in primerami. "Zavel je nov veter. Tole bo še zanimivo. Vrnitev k skromnosti," so se slišale ocene navzočih, ki so vpeti v rimsko versko življenje in se zavedajo, da preprostosti marsikomu znotraj vatikanskih zidov ne bo lahko sprejeti.

Nekaj preprostosti in humorja za lažji začetek
Med dolgim sprehodom po rimskih gričih (zato tudi nekaj dnevniške zamude) sem premleval besedo PREPROSTOST, ki mi jo je med dopoldanskim intervjujem tolikokrat omenil znameniti Pedro Opeka. "S preprostostjo se vse začne," je ves navdušen pripovedoval slovensko-argentinski misijonar na Madagaskarju, kjer živi in ustvarja med najrevnejšimi na svetu. (Intervju s Pedrom Opeko sledi v petek dopoldne.)

Vrnitev 24 ur nazaj. Ko so v sredo zvečer na Trgu sv. Petra papeževi rojaki Argentinci slavili in peli, je znotraj Vatikana Frančišek zavrnil poseben avtomobil in se iz navade odločil za minibus, ki je kardinale popeljal do Hiše svete Marte. Sledilo je papeževo povabilo na skupno večerjo, na kateri so nato nazdravili, pri čemer je Frančišek v šali kardinalom dejal: "Naj vam Bog odpusti za to, kar ste storili." Nekaj preprostosti in humorja ter vse je videti lažje, mar ne? Prava dejanja šele sledijo, zato pustimo času čas.

Iz Rima