Šlo naj bi celo za največje nahajališče litija na svetu in bi kot tako lahko imelo izjemen pomen za industrijo električnih vozil.

Trenuten rekord si s 23 milijoni ton litija lasti nahajališče, ki so ga poleti našli pod bolivijskim slaniščem, zaloge litija v ZDA pa so do zdaj ocenjevali na vsega eno tono, poroča znanstvena revija Science Advances. In čeprav ocenjujejo, da obstaja po svetu za približno 88 milijonov ton litija, jo je dejansko mogoče rudariti le četrtino, zato so večja nahajališča tako zelo dragocena.

Belgijska geologinja Anouk Borst je za portal Chemistry World povedala, da če se ocene izkažejo za pravilne, bi lahko nenadno izobilje ameriškega litija imelo posledice za celoten svet. “Lahko bi spremenilo celotno svetovno dinamiko litija, od cene in zalog do geopolitike. ZDA bi imele svojo lastno oskrbo litija, podjetja pa bi manj skrbelo pomanjkanje zalog," je dejala.

Proizvajalci električnih vozil namreč tarnajo nad ocenami, da naj bi zaloge “belega zlata" do leta 2025 močno skopnele, pri čemer Kitajska, ZDA in več južnoameriških držav bijejo tekmo v iskanju večjih nahajališč, da bi zadostile vse večjemu povpraševanju.

Paul A. Jacobson, glavni finančnik General Motorsa (GM), je vlagateljem junija sporočil, da jim že grozi, da ne bodo dobili dovolj litija, pri tem pa razkril, da so pri GM-u kupili deleže v rudarskih podjetjih. “Moramo imeti sklenjena partnerstva z ljudmi, ki nam lahko dobavijo litij v obliki, kot jo potrebujemo," je povedal.

"Litijsko zlato mrzlico" je še podžgal program čiste energije ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki predvideva, da bo do leta 2030 50 odstotkov vseh prodanih vozil električnih, pri čemer je administracija namenila 7,5 milijarde dolarjev za električne polnilnice po državi. Biden je eksplicitno dejal, da si želi, da ZDA postanejo svetovni voditelj v električnih vozilih – in si želi, da litij za ta vozila kopljejo v ZDA. Lani je dejal, da morajo ZDA uvoziti "skoraj 100 odstotkov" svojega litija iz držav, kot so Avstralija, Čile in Kitajska.

Litij – gonilna sila 21. stoletja

Gre za eno največjih vprašanj 21. stoletja – kako rešiti vse večje povpraševanje po energetskih virih – a gre tudi za skrajno polarizirajočo temo, ki se običajno strogo deli po političnih polih. Medtem ko številni okoljski progresivci zagovarjajo čistejše, a dražje vire energije, konservativci težijo k domačemu vrtanju in uporabi že obstoječih virov.

In v središču vsega tega je prav litij, gonilna sila 21. stoletja, saj se ga uporablja za vse od baterij za električne avtomobile in solarne panele do pametnih telefonov, računalnikov in igralnih konzol.

Thomas Benson, geolog korporacije Lithium Americas Corporation (LAC), ki je nahajališče odkrila, in soavtor nove raziskave, pričakuje, da se bo kopanje litija v speči ognjeniški kalderi McDermitt lahko začelo do leta 2026. Raziskovalci LAC-a, geološkega inštituta GNS Science in univerze v Oregonu so pojasnili, da so edinstveni pogoji eksplozij kaldere McDermitt pred 16 milijoni let ustvarili idealne razmere za oblikovanje delcev, bogatih z litijem.

Nevada je sicer že od nekdaj žarišče nahajališč litija, a rudarjenju ostro nasprotujejo staroselci, del okoljevarstvenikov in celo Nasa. Ta je svoje nasprotovanje rudarjenju na planoti Railroad Valley izrazila junija, ker da je za kalibriranje meritev satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, nujno, da se vrhovi teh naravnih formacij ne spreminjajo.

Razklani tudi okoljevarstveniki

Okoljevarstveniki se medtem ne morejo poenotiti, ali bi morali to novo mrzlico za "belim zlatom" podpirati ali ji ostro nasprotovati.

"Celotna okoljevarstvena skupnost je razklana glede tega," je za BBC povedal Glen Miller, nekdanji član odbora lokalne okoljske dobrodelne organizacije Great Basin Resource Watch, kjer rudarjenju nasprotujejo.

"Rudarske dejavnosti so dejansko zelo škodljive za okolje. In moramo biti zelo previdni, kako in do kakšne mere te stvari dopuščamo," je povedal direktor organizacije John Hadder. "Povpraševanje po mineralih lahko zmanjšamo zgolj s spremembo naših navad. Ena stvar, ki me zelo skrbi, je, da izgubljamo priložnost obravnavati podnebne spremembe na druge načine," pravi.

In kopanje litija je umazan proces – po oceni okoljskega možganskega trusta Earth.org se z rudarjenjem litija predvsem zaradi do okolja neprijazne opreme in tovarn, kjer ga ločujejo, vsako leto v ozračje spusti več kot 1,3 milijona ton ogljika – skratka, za vsako tono litija 15 ton ogljika.

"Postopek pridobivanja litija zahteva ogromne količine vode in energije, rudarjenje litija pa lahko onesnaži vodo in zrak s kemikalijami in težkimi kovinami," so v svojem poročilu februarja zapisali pri kanadski družbi za energetske rešitve Borrum Energy Solutions. "Poleg tega lahko rudarjenje litija negativno vpliva na naravni življenjski prostor rastlinstva in živalstva, povzroči erozijo prsti in privede do dolgoročne ekološke škode."

Rudnik je ustvaril razkol tudi znotraj Hadderjeve skupine. Miller je iz odbora lani odstopil, potem ko je rudnik podprl.

"Mislim, da so podnebne spremembe tako pomembne, litij pa je tako pomemben za elektrifikacijo transporta," je poudaril Miller, nekdanji akademik na univerzi v Nevadi, čigar del raziskav je delno financirala družba Lithium Americas, a zanika, da bi to vplivalo na njegovo stališče do rudnika. "Nekateri okoljevarstveniki bodo rekli, da bi morali voziti manj, da ne bi smeli uporabljati ničesar, kar od nas zahteva kopanje teh rudnin. V to ne bo nihče privolil."

Rudnik na območju pokola?

A razkol ne obstaja zgolj med okoljevarstveniki, ampak tudi med staroselci. Kaldera McDermitt je namreč tik ob rudniku na prelazu Thacker (1219 m), okoli katerega se bijejo bridki sodni boji s tamkajšnjimi staroselci. Po treh letih je sodno bitko nazadnje dobil Lithium Americas in marca začel prva izkopavanja.

Gre za čudovito območje ognjeniškega izvora, ki pa ima tudi tragično zgodovino. Vsako leto se na Sentinel Rocku na vrhu prelaza zbere skupina plemen Shoshone-Bannock in Paiute, imenovana Ljudstvo z Rdeče gore, da bi se spomnila in poklonila svojim prednikom, pobitim tam leta 1865.

"Ameriška konjenica je pregnala ljudi na to območje, točno tu, kjer zdaj kopljejo rudnik. In jih poklala," je za BBC povedala članica skupine Ka'ila Farrell-Smith. "Tragedija je, to bi moral biti zgodovinski spomenik. Na žalost, korporacije tega niso želele slišati." Omenjeno območje je sicer v državni lasti, a staroselci trdijo, da so jim zemljo ukradli in bi morali zato v resnici oni odločati, kako se jo uporablja.

Lithium Americas po drugi strani trdi, da ni nobenega dokaza, da se je pokol zgodil prav na tem kraju – in sodišče je korporaciji pritrdilo. Tim Crowley, podpredsednik vladnih zadev pri LA-ju poudarja tudi, da nekateri tamkajšnji staroselci že delajo zanje in projekt podpirajo, kar je potrdila tudi Ka'ila. Kot poudarja BBC, gre navsezadnje za izjemo odročno območje, dobro plačana delovna mesta pa so redkost.

A zgodovina kolonializma je za številne staroselce še vedno zelo boleča, Ka'ila pa meni, da je rudnik na prelazu Thacker učbeniški primer "zelenega kolonializma". Gre za prepričanje, da se staroselci znova ignorirajo in potiskajo na rob, tokrat v imenu preprečevanja podnebnih sprememb. "To niso ljudje, ki bi leteli po svetu v zasebnih letalih. Ni pravično," je poudarila Ka'ila.

Zlata mrzlica za 21. stoletje

Kar najbolj skrbi Ljudstvo z Rdeče gore, je, da je ta rudnik šele začetek. Litija je na tem območju ogromno, prav tako je ogromno rudarskih korporacij in novoustanovljenih podjetij, ki upajo, da ga bodo prav ona kopala, bijejo boj za naložbe in besno preiskujejo slanišča, planine in nekdanja črpališča nafte. "V ZDA mora biti več litija, če si država želi biti samozadostna. Mora biti več in mora biti več razvoja," je dejal Crowley, ki ne skriva ambicij podjetja Lithium Americas.

"Podobe iz Nevade spominjajo na čase naftne in tudi zlate mrzlice. V zraku je nekaj velikega – naslednja velika stvar. Po prazni krajini, ki jo, skoraj popolna metafora, "krasijo" le zapuščene bencinske črpalke in deponije v zemljo zapičenih, na ugasnjene cigarete spominjajočih starih avtomobilov in avtobusov, rastejo raziskovalni projekti in začasna delavska naselja," je pisal v svoji reportaži iz Nevade za Delo leta 2018 Boštjan Videmšek.

Ironično je, da če se visokoleteči cilji podjetij, kot je LA uresničijo, bo celotno območje severne Nevade, znano po svoji neokrnjeni naravni lepoti, iznakaženo z rudniki litija – in to v imenu reševanja planeta. "Boja proti podnebnim spremembam se ne more uporabiti kot še enega izgovora več za uničenje staroselske zemlje. Okolja ne moremo zaščititi tako, da ga uničimo," je zapisalo v izjavi proti rudniku Ljudstvo z Rdeče gore.