Svoje predstavnike v 167-članskem parlamentu izbira 19,5 milijona Venezuelcev, ki imajo volilno pravico. Glede na javnomnenjske raziskave ima opozicija po 16 letih možnost za večino v parlamentu.

Razmere v državi z največjimi zalogami nafte na svetu so zaradi globoke politične in gospodarske krize že več mesecev napete, zato obstaja bojazen, da se bodo volitve končale z nasiljem, morda celo državnim udarom.

Nicolás Maduro, ki je nasledil dolgoletnega predsednika Huga Cháveza, je tri dni pred volitvami na zborovanju pred več sto tisoč privrženci v prestolnici Caracas dejal, da bodo parlamentarne volitve prinesle odločitev, ali bo država nadaljevala zdajšnjo pot ali se bo "pogreznila v brezno".

"Politika za elito"
Konservativni opoziciji je očital "protidomoljubje in korupcijo". Opozicijski politiki si po njegovih besedah želijo politiko samo za elito in se ne nameravajo boriti za izobraževanja, infrastrukturo in nova stanovanja. Hkrati je volivce pozval, naj na volitvah "podelijo lekcijo imperializmu". Svoje privržence je pozval, naj najmanj deset rojakov prepričajo, da bodo glasovali za socialiste.

Opozicija je z zavezništvom Omizje za demokratično enotnost po mnenju opazovalcev enotna kot že dolgo ne. Ob morebitni zmagi so že napovedali, da bodo pripravili referendum o odstavitvi predsednika države Nicolása Madura. Zmaga konservativcev bi bila kazalnik, da se obdobje levičarskih politikov v Južni Ameriki počasi končuje, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Glede na javnomnenjske raziskave ima opozicija po 16 letih možnost za večino v parlamentu.

Socialistom gresta na roko tako razdelitev volilnih okrajev kot volilni sistem. Mednarodni opazovalci niso dovoljeni, samo predstavniki Unije južnoameriških narodov, ki so predtem pregledali 40.000 volilnih naprav. Ob morebitnem porazu opozicije to prinaša nevarnost, da se bo opozicija podala na ulice in zahtevala razveljavitev volitev.