Rose Kabuye je bila nekdanja svetovalka ruandskega predsednika Paula Kagameja, ki so jo pretekli teden aretirali v Nemčiji, obtožena pa je vpletenosti v uničenje letala, v katerem je bil nekdanji ruandski predsednik Juvenal Habyarimana. Njegova smrt velja za povod za genocid leta 1994, v katerem je umrlo 800.000 ljudi. Aretacija Kabuyeve je dvignila veliko kritik v Ruandi, ki je zato celo izgnala nemškega veleposlanika, predsednik Kagame pa je aretacijo obsodil rekoč, da Kabuyevo, ki je zdaj vodja protokola, ščiti diplomatska imuniteta.

Že v začetku tedna je ruandska vlada zahtevala od nemškega veleposlanika Christiana Clagesa, da mora v 48 urah zapustiti državo, dokler se ne razčisti primer Rose Kabuye, potem pa je še svojega veleposlanika v Nemčiji Eugenea Gasano poklicala na posvete v domovino. Kabuyeva je že privolila, da jo izročijo Franciji, kar naj bi se zgodilo v sredo.

Ruandsko političarko so aretirali na frankfurtskem letališču, nalog za njeno aretacijo pa je izdal francsoki sodnik. Kabuyeva je ena izmed devetih uradnikov, članov iste stranke, ki jih iščejo zaradi vpletenosti v sestrelitev letala nekdanjega predsednika Habyarimanaja. Kabuyeva, nekdanja gverilska bojevnica v Ruandski domoljubni fronti (RDF), ki je zdaj sicer vladajoča stranka, ima v Ruandi status junakinje in je ena od najtesnejših sodelavk zdajšnjega predsednika.

Letalo s Habyarimanajem, sicer pripadnikom plemena Hutujcev, so sestrelili 6. aprila 1994, čemur je sledil prodor Kagamejevih uporniških Tutsijev v prestolnico Kigali. Hutujci za umor obtožujejo Kagamejeve podpornike, RDF pa je za sestrelitev vedno obsojal skrajne Hutujce, da so oni sestrelili letalo in tako dobili pretvezo za uresničenje njihovih načrtov o genocidu. Sledili so večmesečni spopadi med plemenoma, v katerih je umrlo 800.000 ljudi, največ manjšinskih Tutsijev in zmernih Hutujcev, potem pa so tutsijski uporniki pod vodstvom Kagameja oblikovali vlado.

Ruandsko sodišče naj bi pripravljalo zaporne naloge za 23 od 33 visokih francoskih civilnih in vojaških predstavnikov, ki jih sumijo vpletenosti v genocid leta 1994, med njimi tudi nekdanjega francoskega premierja Dominiquea de Villepina. Ruandska preiskovalna komisija je že avgusta obtožila Francijo, da je bila seznanjena s pripravami na genocid in da je sodelovala pri njegovi pripravi ter izvedbi. Francija je vse obtožbe zanikala.

K. T.