Najstarejši predsednik kake evropske države in krizni menedžer številka ena v Italiji se po burnih več kot osmih letih na položaju, ki jih je zaznamovalo več menjav vlad, tako poslavlja iz Kvirinala.

Kot je rojakom sporočil 89-letni Napolitano, bo zaradi starosti in utrujenosti v kratkem odstopil s položaja predsednika države, kar mu omogoča italijanska ustava. Točnega datuma odstopa sicer ni razkril, a iz njegovih besed izhaja, da se bo to zgodilo v kratkem, predvidoma v januarju.

Kot je dodal, gre za osebno odločitev, na katero ne moreta vplivati ne parlament ne vlada v Rimu. Ugotovil je namreč, da ga z leti povezane težave vse bolj ovirajo pri opravljanju predsedniške funkcije. "Moja dolžnost je, da ne podcenjujem znakov utrujenosti," je dejal v nagovoru, ki ga je v živo prenašala televizija.

Napolitano je sicer globoko hvaležen za vse izkušnje, ki jih je pridobil v preteklih letih predsedovanja in jih ne bo, kot je dejal, nikoli pozabil. Kot je obljubil, bo tudi po odstopu stal Italijanom ob strani.

Zdaj je na vrsti parlament, da na uravnotežen način začne z iskanjem mojega naslednika, je še pozval Napolitano. To bo po njegovem za italijansko politiko test "zrelosti" in "odgovornosti" v interesu države.

Bo novi predsednik Romano Prodi?
Po poročanju nekaterih medijev naj bi italijanski premier Matteo Renzi za novega predsednika predlagal Romana Prodija, nekdanjega predsednika Evropske komisije in dvakratnega nekdanjega premiera Italije.

Kot možna kandidata za predsednika sta se v preteklih dneh omenjala še nekdanji premier Giuliano Amato in finančni minister Pier Carlo Padoano, vedno znova pa je predmet tovrstnih ugibanj tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. A da bi se Draghi odrekel službi v Frankfurtu, naj bi bilo le malo verjetno.

V svojem zadnjem nagovoru je Napolitano Italijo pozval tudi k reformam. Kot je opozoril, je treba okrepiti boj proti brezposelnosti, še posebej med mladimi. Od parlamenta je terjal sprejetje političnih reform, ki bodo spremenile sedanji sistem, v katerem obstoj dveh enakovrednih domov parlamenta ovira zakonodajno delo. Italija mora odgovoriti na krizo in "vsak Italijan mora prevzeti svoj del odgovornosti", je poudaril.

Da se namerava posloviti od položaja, je Napolitano sicer posredno nakazal že pred dnevi, nakar so se vsi le še spraševali, ali bo to storil na silvestrovo ali pa bo dal državi še nekaj časa. Nekateri poznavalci so namreč ugibali, da bi lahko počakal na 13. januar, ko se bo z govorom Renzija v Evropskem parlamentu de facto končalo predsedovanje Italije EU-ju.

Kaj zdaj?
Prvi nekdanji komunist na čelu Italije se je želel umakniti že lani, a je spričo kaosa ob predsedniških volitvah, ko sprtim strankam po več krogih ni uspelo najti kandidata, aprila 2013 pristal, da ga je parlament potrdil za še en mandat.

Sosedi se bojijo, da bo ponovna nezmožnost dogovora glede njegovega naslednika državo pahnilo v novo negotovost, medtem ko se spopada z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni. Najmanj, kar Italija ob tem potrebuje, je zastoj zaradi volitev predsednika države.

Vprašanje je tudi, ali bo novi predsednik mednarodno spoštovanemu Napolitanu segel vsaj do kolen. Napolitanu, nekdaj pristojnemu za zunanjo politiko v komunistični stranki, gre zahvala, da Italija v zadnjih letih ni popolnoma strmoglavila. Zadnji premierji so lahko stolčke zasedli le zato, ker je predsednik uspešno posredoval med podivjanimi strankami.

Izvoli ga parlament
Italijanskega predsednika volijo predstavniki obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1007 predstavnikov. V prvih treh krogih glasovanja je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina oziroma 672 glasov, v vseh nadaljnjih krogih pa zadošča že absolutna večina 504 glasovi.