Od torka, ko so se v Basri vneli spopadi med iraškimi varnostnimi silami in milicami mladega skrajnega šiitskega klerika Moktade Al Sadra, je bilo ubitih že več kot 130 ljudi, 350 pa ranjenih. Iraški premier Nuri Al Maliki si je v drugem največjem iraškem mestu celo sam ogledal potek ofenzive in napovedal odločen obračun z milicami, zato si je zaslužil tudi pohvale ameriškega predsednika Georgea Busha. Čez noč so v ofenzivi sodelovala tudi ameriška letala, ki so bombardirala tarče milic v Basri.

Nasilje se je iz Basre kmalu razširilo še v druge kraje na jugu Iraka in v Bagdad, kjer so oblasti za tri dni uvedle policijsko uro. To je Maliki nato podaljšal do 8. aprila in s tem nakazal, da bo ofenziva potekala dlje, kot so sprva načrtovali, oziroma da v zakulisju potekajo pogajanja o mirni rešitvi. V napadih na strogo varovano "zeleno cono" v Bagdadu, kjer stojijo ameriško veleposlaništvo in iraške ustanove, sta bila ubita dva ameriška predstavnika, več pa jih je bilo ranjenih, zato je ameriško zunanje ministrstvo svojemu osebju naložilo, da ne zapušča dobro utrjenih zgradb.

Sabotaža naftovoda pognala ceno nafte
Skrajneži so na z nafto bogatem jugu države v preteklih dneh razstrelili enega od dveh najpomembnejših naftovodov, kar je cene nafte na svetovnem trgu potisnilo za več kot dolar navzgor. Ker je Basra edino iraško pristanišče in izredno pomembna izhodna točka za iraško nafto, bi lahko nasilje še poslabšalo razmere v tem delu Iraka.

Al Sadr je avgusta lani razglasil premirje in s tem precej prispeval k zmanjšanju nasilja v nemirni državi. Čeprav ni videti tako, Sadrovi privrženic trdijo, da premirje še vedno velja. Po njihovem mnenju želi vlada Al Malikija oslabiti šiitske milice pred lokalnimi volitvami, ki morajo biti izpeljane do oktobra.

G. V.