Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen: zaveznice so obsodile sestrelitev turškega letala, incident pa označile za "nesprejemljivega". "Naša varnost ostaja nedeljiva," pravi, a dodaja, da o uporabi 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki napad na članico zavezništva obravnava kot napad na vse, ni bilo govora. "V duhu solidarnosti stojimo ob Turčiji," pravi Danec. "Nato pričakuje, da bo Sirija storila vse potrebne korake, da bi se nadaljnjim incidentom izognila." Če pa bi se zgodil nov incident, bo Nato stanje "opazoval in razmislil o nadaljnjih korakih."
Turčija je medtem uradno spremenila svoja pravila bojevanja (ang. rules of engagement) in bo odgovorila na sleherno kršitev na sirsko-turški meji, je dejal premier Recep Tayyip Erdogan. "Ne želimo vojaškega podpihovanja, a na nameren napad na naše letalo bomo odgovorili." Opozarja, da naj tokratni blag odziv ne bo zamenjan za šibkost. "Turški bes je namreč lahko tudi močan in uničujoč. Prav vsak vojaški dejavnik, ki se bo približal turški meji ter bo predstavljal vojaško grožnjo, bo obravnavan kot vojaška tarča."

Potem ko so zunanji ministri Evropske unije včeraj v Luksemburgu potrdili nov sveženj sankcij proti režimu Bašarja al Asada, je dopoldne v Bruslju zveza Nato na nujnem zasedanju razpravljala o petkovem incidentu, v katerem je Sirija sestrelila neoboroženo turško vojaško letalo.
Dopoldanski sestanek je Turčija želela v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da se članice zavezništva skupaj posvetujejo, ko je ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli izmed njih. A sinoči je Ankara svoj poziv zaostrila, saj želi, naj Nato skladno s 5. členom pogodbe prepozna napad na njeno letalo kot napad na celotno zavezništvo.

Današnji sestanek severnoatlantskega zavezništva naj bi Damasku pokazal, kako resen je petkov incident, poleg tega pa naj bi še dodatno okrepil diplomatski pritisk na Asadov režim. Ne glede na globoko zaskrbljenost zaradi razmer in razburjenost držav članic Unije in Nata, ker Sirija ne uresničuje določil Annanovega mirovnega načrta, in kljub zdaj že šestnajstemu krogu sankcij evropske povezave pa ne gre pričakovati, da bi sestanek Nata prinesel premik k vojaškemu posredovanju.

Zunanji ministri Evropske unije so včeraj pozvali k premiku Varnostnega sveta OZN-a k resoluciji po 7. členu ustanovne listine, ki govori tudi o uporabi vojaških sredstev, a do zdaj sta vsakršen resen poskus discipliniranja sirskih oblasti in pozive k umiku Bašarja al Asada ustavila rusko in kitajsko nasprotovanje.

Tudi v Natu po posredovanju v Libiji in z nerešenimi razmerami v Afganistanu ni posebnega interesa za novo vojno. Poleg tega arabske države, ki se bojijo tudi morebitne širitve spopada v regiji, ne podpirajo posredovanja tujih sil.

L. D. in Matjaž Trošt, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika